Karel V. Habsburški: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 24:
'''Karel V. Habsburški''', [[Sveto rimsko cesarstvo|rimsko-nemški]] [[kralj]] in [[cesar]] (1519-56), [[Španija|španski]] kralj (kot Karel I., 1516-56), [[Vojvodina Avstrija|avstrijski]] nad[[vojvoda]] (kot Karel I., 1519-21), suveren [[Sedemnajst provinc|številnih nizozemskih provinc]] (1506-55), * [[24. februar]] [[1500]], [[Gent]], [[Flandrija]] (današnja [[Belgija]]), † [[21. september]] [[1558]], San Jerónimo de Yuste, [[Španija]].
Karel V., dedič kar štirih vladarskih dinastij ([[Vojvodina Avstrija|avstrijske]], [[Vojvodina Burgundija#Vladavina burgundskih vojvod iz rodbine Valois (1363-1477)|burgundske]], [[Kastiljsko kraljestvo|kastiljske]] in [[Aragonsko kraljestvo|aragonske]]), si je prizadeval to nehomogeno dediščino preoblikovati v enotno katoliško vladavino in se z njo postaviti v bran muslimanskim [[Osmansko cesarstvo|Turkom]], ki so prodirali z juga. Pri tem je naletel na vrsto preprek. Potem ko si je pridobil cesarski naslov, je s svojim tekmecem, francoskim kraljem [[Franc I. Francoski|Francem I.]], bojeval štiri [[Italijanske vojne|vojne za prevlado v Italiji]]. V cesarstvu je izbruhnil upor proti sprevrženi [[papež]]evi [[Cerkev (organizacija)|Cerkvi]], nemški [[knez]]i pa so dodali zahteve po samostojnosti oblasti na svojih ozemljih. Ker papeži, za to pristojni, niso urejali verskih vprašanj, jih je poskušal reševati cesar na [[Sveto rimsko cesarstvo#Reichstag, državni svet|državnih zborih]], kar pa je nasprotja le še povečevalo. Prišlo je do [[Šmalkaldenska vojna|šmalkaldenske vojne]] med cesarjem in protestantskimi knezi, ki jo je cesar dobil. Ko pa se je ponovno spustil v urejanje verskih vprašanj in skušal povečati centralizacijo cesarstva, je povzročil med knezi še večji revolt, ki ga je podprl tudi [[Henrik II. Francoski|mladi francoski kralj]]. Cesar se je razočaran in nemočen umaknil in prepustil vodenje [[Španija|Španije]] in [[Sedemnajst provinc|Nizozemske]] sinu [[Filip II. Španski|Filipu]], cesarstvo pa bratu [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinandu]].
==Mladost in nastop vladarskih dolžnosti==
Vrstica 43:
Že naslednjo pomlad je moral mladi cesar na državnem zboru v [[Worms]]u sprejeti odločitev, ki je dala pečat vsemu njegovemu kasnejšemu vladanju. Glavna tema zasedanja je bila državna reforma, v zadnji točki pa so obravnavali vprašanje [[Luteranstvo|nove vere]], ki je že od konca leta 1517 burila duhove v severni Nemčiji. 18. aprila 1521 so na zasedanje povabili tudi [[Martin Luther|Martina Luthra]] in od njega zahtevali, da prekliče nauke iz svojih spisov. Vendar je ta z znanimi besedami "tu stojim in ne morem drugače" zavrnil kakršno koli popuščanje. Karel je vedel, da je reforma v Cerkvi potrebna, a je menil, da je [[koncil]] edino primerno mesto zanjo. Tako v položaju, v katerem se je znašel, ni mogel ravnati drugače, kot da je razglasil t. i. ''wormški edikt'', s katerim je Luthra izgnal iz države in ukazal uničiti njegova dela
<ref>Karel je 25 aprila razglasil državno izobčenje Martina Luthra z besedami: "Izviram iz dolgega niza krščanskih kraljev plemenitega nemškega naroda in španskih katoliških kraljev, ki so bili do smrti vsi zvesti sinovi svete Cerkve. Branili so vero zaradi božje slave in zaradi rešitve duš. Sklenil sem potrditi vero, ki so se je držali moji predniki. En sam menih, ki se postavi proti tisočletnemu krščanstvu, se mora motiti. Odločen sem za to zastaviti svoje dežele, svoje prijatelje, svojo kri, svoje življenje in celo svojo dušo." Demmerle, str. 80.</ref>.
Karel je potem še mnogo let vedno znova zahteval sklic cerkvenega zbora. Ko se je ta končno leta 1545 [[Tridentinski koncil|sestal v Tridentu]], je bila [[Nemčija]] versko že razklana.
==Vrnitev v Španijo==
| |||