'''Bratislavski mirovni sporazummir''', s katerim se je končala [[koalicijskevojna vojne|3.tretje koalicijska vojnakoalicije]], je bil podpisan med [[Avstrija|Avstrijo]] in [[Francija|Francijo]] [[26. december|26. decembra]] [[1805]] kot posledica avstrijskega vojaškega poraza v bitkah pri [[Ulm]]u ([[25. september]]-[[20. oktober]]) in [[bitka pri Austerlitzu|Austerlitzu]] ([[2. december]]). Z avstrijske strani sta ga podpisala [[Janez I. Jožef Liechtensteinski]] in grof Ignatz Gyulai medtem, ko ga je za Francijo podpisal [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord]].
Poleg avstrijskega umika iz [[tretja koalicija|tretje koalicije]] je sporazum določal odvzem številnih avstrijskih ozemelj v [[Italija|Italiji]] in [[Bavarska|Bavarski]] Franciji. Določene posesti v [[Nemčija|Nemčiji]] so pripadle francoskim zaveznicam - kraljema Bavarske ([[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska]] in [[Predarlberško (zvezna dežela)|PredarlberškoPredarlsko]]), [[Württemberg]]a in elektorju [[Baden, GermanyNemčija|Badna]] ([[Prednja Avstrija]]). Avstrijske zahteve do teh dežel so bile brez izjeme preklicane. S strani Napoleona je bila ustanovljena nova [[Renska konfederacija]]. Pokrajine [[Benečija]], [[Istra]], [[Dalmacija]] in [[Kotor]], ki jih je Avstrija pridobila s [[Campoformijski mirovni sporazum|Campoformijskim mirovnim sporazumom]], so prešle hk [[NapoleonovaItalijansko kraljevina Italijakraljestvo|KraljeviniItalijsnkemu Italijikraljestvu]]. V zameno za vse te pokrajine je Avstrija dobila [[Salzburg|Salzburško]] [[škofija|škofijo]] in [[Berchtesgaden]]. V sporazum je bila prav tako vključena odškodnina Franciji v vrednosti 40 milijonov frankov.
Bratislavski mirovni sporazummir je zaznamoval dejanski konec [[Sveto rimsko cesarstvo|SvetoSvetega rimskega cesarstva]].
