Redakcija: 19:47, 16. september 2013 uredi Yerpo (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 199.287 urejanj m vrnitev sprememb uporabnika 46.164.9.56 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika KLBot2 ← Starejše urejanje		Redakcija: 19:52, 16. september 2013 uredi razveljavi Yerpo (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 199.287 urejanj pp, --napačen podatek, --zastarela oznaka Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Sahara''' ([[arabščina\|arabsko]] صحراء - ''puščava'') je največja [[pesek\|peščena]] [[puščava]] na svetu. Leži v [[Severna Afrika\|Severni]] [[Afrika\|Afriki]] in obsega prek [[1 E12 m²\|9 milijonov km²]], in še vedno se širi. Sahara deli Afriko v dve [[kultura\|kulturno]] in [[podnebje\|podnebno]] različni območji: [[Severna Afrika\|Severno]] in [[Podsaharska Afrika\|Podsaharsko Afriko]].▼ [[Slika:Sahara satellite hires.jpg\|thumb\|right\|300px\|Satelitski posnetek]] ▲'''Sahara''' ([[arabščina\|arabsko]] صحراء - ''puščava'') je največja [[pesek\|peščena]] [[puščava]] na svetu. Leži v [[Severna Afrika\|Severni]] ~~[[Afrika\|~~Afriki]] in obsega prek [[1 E12 m²\|9 milijonov km²]], in še vedno se širi. Sahara deli Afriko v dve [[kultura\|kulturno]] in [[podnebje\|podnebno]] različni območji: ~~[[Severna Afrika\|~~Severno]] in [[Podsaharska Afrika\|Podsaharsko Afriko]]. Na severu jo omejujeta [[gorovje]] [[Atlas (gorovje)\|Atlas]] in [[Sredozemsko morje]], na zahodu [[Atlantski ocean]], na vzhodu [[Rdeče morje]], na jugu pa [[Sudan]] in [[dolina]] [[Niger (reka)\|reke Niger]]. Od zahoda proti vzhodu meri okrog 5000 [[kilometer\|km]], od zahoda proti vzhodu pa od 1500 do 2000 km. ▼ ▲Na severu jo omejujeta [[gorovje]] [[Atlas (gorovje)\|Atlas]] in [[Sredozemsko morje]], na zahodu [[Atlantski ocean]], na vzhodu [[Rdeče morje]], na jugu pa [[Sudan]] in [[dolina]] [[Niger (reka)\|reke Niger]]. Od zahoda proti vzhodu meri okrog 5000 [[kilometer\|km]], od ~~zahoda~~severa proti ~~vzhodu~~jugu pa od 1500 do 2000 km. Sahara je nastala ob severnem [[povratnik]]u (23,5° severne [[zemljepisna širina\|zemljepisne širine]]). Tukaj se proti tlem spuščajo suhi [[veter\|vetrovi]] [[pasat]]i, zato na področju pade izredno malo [[padavine\|padavin]]. Sahara je podnevi tudi izjemno vroča. Najvišji vrh Sahare je ugasli ognjenik [[Emi Koussi]] s 3415 [[meter\|metri]] v gorovju [[Tibesti]] v severnem [[Čad]]u. Edina [[reka]], ki priteče prek Sahare, je [[Nil]] v [[Egipt]]u. Države na severu Sahare imenujemo države [[Magreb]]a (arabsko zahod). To so [[Maroko]], [[Alžirija]] in [[Tunizija]]. [[polpuščava\|Polpuščavski]] pas, ki se na jugu Sahare vleče v smeri vzhod-zahod prek vse Afrike in predstavlja mejo med puščavo in [[savana\|savano]], imenujemo Sahel. Sušna obdobja na področju Sahela povzročajo veliko lakoto. Sahara je nastala ob severnem [[povratnik]]u (23,5° severne [[zemljepisna širina\|zemljepisne širine]]). Tukaj se proti tlem spuščajo suhi [[veter\|vetrovi]] [[pasat]]i, zato na področju pade izredno malo [[padavine\|padavin]]. Sahara je podnevi tudi izjemno vroča - doslej najvišja uradno izmerjena [[temperatura]] na [[Zemlja\|Zemlji]] je bila dosežena v libijskem mestu [[Al Azizyah]] na severu Sahare, in sicer 58,0 °C (22.9.1922). ~~Najvišji vrh Sahare je ugasli ognjenik [[Emi Koussi]] s 3415 [[meter\|metri]] v gorovju [[Tibesti]] v severnem [[Čad]]u.~~ ~~{{slog\|razlog=pomanjkanja notranjih povezav}}~~ == Zgodovina == Zelo zgodaj so skozi peščena ~~področja~~območja vzhodne in severne Sahare potovali trgovci. Sredi 19. stoletja je večina ljudi mislila, da je Sahara velikanska peščena ploskev, ki se širi do [[Indija\|Indije]]. Prvi ljudje, ki so si upali prestopiti meje, so bili razni pustolovci, raziskovalci, ter kasneje misijonarji. Konec 19. stoletja pa so začeli Francozi in Britanci osvajati severna področja Sahare - Maroko, [[Alžirija\|Alžirijo]] ter [[Egipt]]. == Prebivalstvo == Ljudje živijo na robovih puščave že skoraj 500.000 let. Domače prebivalstvo v Sahari je sestavljeno iz najrazličnejših rodov in plemen ljudstev iz črne Afrike, z [[Bližnji vzhod\|Bližnjega vzhoda]] in iz sredozemskega prostora. Večji del puščavskega prebivalstva predstavljajo [[Tuaregi]]. Od 7. stoletja pa se je na to območje preseljevalo vedno več Arabcev. Stalne naselbine so nastajale tam, kjer je bilo dovolj vode, na križiščih karavanskih poti pa so se nato razvila manjša mesta, kot so Agadez, Ghat in Kufra. Med prebivalci teh oaz je vse v 20. stoletje obstajala medsebojna odvisnost. Zaradi sušnih obdobij v zadnjih letih in zaradi političnih ter tehničnih sprememb (npr.prevažanja blaga s tovornjaki) so številni nomadi začeli opuščati stare življenjske navade in se bolj ali manj neprostovoljno naseljevati v oaznih mestih in na območju [[Sahel]]a. Zaradi sušnih obdobij, političnih in tehničnih sprememb, zaradi katerih nomadi opuščajo stare življenjske, se je začel proces dezertifikacije. Nomadi se za stalno naseljujejo na tem zelo občutljivem ekosistemu, ki ga poleg pogostih suš dandanes ogroža tudi prenakomerno izčrpavanje zemlje. Puščava se počasi pomika v območja Sahela, kjer ne uspevajo več pridelki, ki so prebivalce oskrbovali s hrano. Zaradi pogostih suš vsako leto umre na tisoče ljudi. == Rastlinstvo == Rastlinstvo v Sahari je opredeljeno na zelo malo področij. Toda kljub zelo slabim pogojev v Sahari najdemo trnasto grmičevje in majhna drevesa kot so [[akacija\|akacije]] in tamariske (predvsem v nižavah in dolinah), medtem ko v gorah rastline rastejo med kamni. Rastline so se izjemno prilagodile neugodnem podnebju. Večina rastlin ima dolge [[korenina\|korenine]], ki ob občasnih deževjih shranijo vsako kapljico talne vode. Tudi oblike listov so popolnoma prilagojene - listi so špičasti in običajno povoskani. Edina območja, ki pa so popolnoma brez rastlinstva, so gručaste puščave. Živalstvo v puščavi je omejeno na veliko vrst žuželk, [[ptice\|ptic]] ter ~~glodalcev~~glodavcev. == Geologija == Običajno si, ko zaslišimo besedo Sahara, predstavljamo peščeno puščavo, vendar moramo vedeti, da peščena puščava ali erg predstavlja komaj slabo petino vse Sahare. Saharski pesek nastaja zaradi [[erozija\|erozije]] in preperevanja gorovij, ki ga veter počasi, a vztrajno spreminja v prah. Površje Sahare je povečini skalnato (hamada) ali pa gručasto (serir). Del pokrajine sestavljajo tudi suhe rečne struge ali vadiji, ki vodijo s pogorij in so hkrati dokaz, da je bila Sahara nekoč bolj vodnata. Včasih se vreme za nekaj minut spremeni hudo deževje, ki z vodo napolni vadije in še bolj pospešuje [[preperevanje]]. Vrstica 33: == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} ~~{{Zbirka\|Category:Sahara}}~~ {{Wikislovar}}

Sahara: Razlika med redakcijama