Plodova vinska mušica: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
začetek
 
+
Vrstica 2:
| image = D suzukii male1.jpg
| image_caption = Samec z značilnimi črnimi lisami na krilih
| name = ''DrosophilaPlodova suzukii''vinska mušica
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Arthropoda]] (členonožci)
Vrstica 17:
}}
 
'''Plodova vinska mušica''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Drosophila suzukii''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] muh iz družine [[vinske mušice|vinskih mušic]], izvorno razširjena v [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni Aziji]], ki se od konca [[2000.]] let intenzivno širi po [[Evropa|Evropi]] in [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] ter postaja pomemben [[škodljivec]] v pridelavi [[jagodičevje|jagodičevja]] in koščičastih plodov.
 
== Telesne značilnosti ==
JePo videzu je tipičen predstavnik roduvinskih ''Drosophila''mušic, ki zraste med 2 in 3 mm v dolžino, rjave barve in z rdečimi [[sestavljeno oko|očmi]]. Samci te vrste imajo značilen par lis na sprednjem robu [[žuželčje krilo|kril]] blizu konic, za samice pa je značilna razmeroma velika, nazobčana [[leglica]]. Vendar pa noben od teh znakov posamič ne zadostuje za nedvoumno določitev, saj jih imajo tudi nekatere sorodne vrste, tako da je za zanesljivo določitev nujen pregled mikroskopskih znakov, kot so oblika samčevih [[genitalije|genitalij]] ali velikost [[spermateka|spermateke]] pri samicah. Prav tako[[Ličinka|Ličinke]] nimajo nobenih zares izstopajočih [[morfologija|morfoloških]] znakov [[ličinka|ličinke]].
 
== Življenjski krog ==
Pri optimalnih pogojih v okolju se vinske mušice te vrste izredno hitro razmnožujejo. Samica v času svojega življenja odloži do 600 [[jajce|jajčec]] v zrele [[plod]]ove, iz katerih se lahko že po nekahj urah izležejo ličinke (t.i. žerke). Te rastejo in se razvijajo znotraj sadežev in se po 3 do 13 dneh [[buba|zabubijo]] ter [[preobrazba (biologija)|preobrazijo]] v odrasle živali po nadaljnjih 3 do 15 dneh. Že dan ali dva po tem se lahko samice pričnejo [[parjenje|pariti]] in odlagati jajčeca. Najmanjši čas od izleganja jajčeca do preobrazbe v odraslo žival je 8 dni, nakar živijo še do dva meseca. To pomeni, da se lahko v območjih z [[zmerno podnebje|zmernim podnebjem]] na leto razvije 7 do 15 generacij, kar daje vrsti velik potencial za eksplozivno množenje v ugodnih pogojih.
 
Zimo preživijo sparjene samice v [[Diapavza|diapavzi]], ki pričnejo ponovno odlagati jajčeca, ko se temperatura spomladi spet dvigne.
 
== Ekologija in razširjenost ==
Plodova vinska mušica se razlikuje od večine ostalih vinskih mušic, ki odlagajo jajčeca v gnijoče sadje, saj za razmnoževanje preferira zdrave, zrele sadeže. To ji omogoča ključna [[evolucija|evolucijska]] pridobitev - velika nazobčana leglica, s katero prodre skozi nepoškodovano lupino sadežev, ki je za druge vinske mušice pretrda prepreka. Hkrati je izrazito [[polifag]]a in napada plodove številnih vrst rastlin iz več [[družina (biologija)|družin]], kot so [[Jagodnjak|jagode]], [[češnja|češnje]], [[ribez]], [[sliva|slive]], [[marelica|marelice]], [[kaki]]je idr. Obstajajo tudi podatki o razmnoževanju na [[grozdje|grozdju]] in, v laboratorijskih pogojih, na [[paradižnik]]u. Popoln nabor gostiteljev še ni dokončno znan.
 
Optimalna temperatura za razvoj je v območju 20 do 25 °C, so pa v primerjavi z drugimi vinskimi mušicami zelo odporne na temperaturne ekstreme. Samci so se sposobni razmnoževati pri temperaturah od 10 do 30, samice pa do 32 °C.
 
Vrsta je izvorno razširjena v Jugovzhodni Aziji, predvsem na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] in [[Japonska|Japonskem]]. V 1980. letih so jo prvič opazili na [[Havaji]]h sredi [[Tihi ocean|Tihega oceana]], od konca 2000. let pa se intenzivno širi po Severni Ameriki in Evropi na račun trgovskih poti. »[[Invazivna vrsta|Invazijo]]« so leta 2008 prvič zaznali v [[Kalifornija|Kaliforniji]], od takrat se je razširila po večjem delu [[Združene države Amerike|ZDA]] in v [[Mehika|Mehiki]]. Leto kasneje, 2009, je bila prvič opažena v Evropi, na severu [[Italija|Italije]] in še istega leta tudi v [[Španija|Španiji]]. Zdaj je razširjena tudi po skoraj vsej [[Srednja Evropa|Srednji]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Predvsem na kmetijskih območjih z [[monokultura]]mi jagodičevja in koščičarjev že poročajo o znatni škodi, ki jo povzroča. V [[Slovenija|Sloveniji]] je bila prvič ugotovljena leta 2010 na zahodu države, leta 2011 pa je bila že splošno razširjena.
 
== Viri ==
* {{navedi revijo| last1=Cini |first1=Alessandro |last2=Ioriatti |first2=Claudio |last3=Anfora |first3=Gianfranco |year=2012 |title=A review of the invasion of ''Drosophila suzukii'' in Europe and a draft research agenda for integrated pest management |journal=Bulletin of insectology |volume=65 |issue=1 |pages=149–160 |url=http://www.bulletinofinsectology.org/pdfarticles/vol65-2012-149-160cini.pdf}}
* {{navedi revijo |author=Lee, Jana C. s sod. |year=2011 |title=In Focus: Spotted wing drosophila, Drosophila suzukii, across perspectives |url=http://herman.marc.usda.gov/SP2UserFiles/person/41853/PDF/2011-PestManSci-July.pdf |journal=Pest Management Science |volume 67 |issue=11 |pages=1349–1351 |doi=10.1002/ps.2271}}
* {{navedi splet| url=http://www.furs.si/svn/zvr/drosophila_suzukii.asp |title=Plodova vinska mušica |publisher=Fitosanitarna uprava RS |date=20.12.2012 |accessdate=16.9.2013}}
 
== Zunanje povezave ==
Vrstica 36 ⟶ 50:
[[Kategorija:Favna Evrope]]
[[Kategorija:Favna Severne Amerike]]
[[Kategorija:Favna Slovenije]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1931]]