Redakcija: 14:50, 19. junij 2013 uredi Dusansarotar (pogovor \| prispevki) 1 urejanje Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 13:06, 12. september 2013 uredi razveljavi Bokolje (pogovor \| prispevki) 2 urejanji Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Dušan Šarotar''', [[Slovenci\|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[~~publicist~~fotograf]] in [[scenarist]], * [[16. april]] [[1968]], [[Murska Sobota]]. ~~Študiral je sociologijo in filozofijo na [[Filozofska_fakulteta_v_Ljubljani\|Filozofski fakulteti v Ljubljani]].~~ == Življenje in delo == Študiral je sociologijo in filozofijo na Univerzi v Ljubljani. Vrsto let je bil član uredniškega odbora zbirke Beletrina in urednik časopisa AirBeletrina. Od leta 2000 je samostojni pisatelj. Je avtor številnih scenarijev za portrete slovenskih umetnikov (G. Strniša, D. Zajc, M. Dolenc, M. Dekleva, S. Jarm) in za igrane filme. Več avtorjevih literarnih zgodb je bilo tudi uspešno prenesenih na filmska platna (Potapljanje na dah, Občutek za veter, Mrtvi kot, Biljard v Dobrayu). Piše tudi za otroke in lutkovno gledališče. V okviru EPK Maribor 2012 je imel v mariborski Sinagogi tudi večjo samostojno razstavo avtorskih fotografij z naslovom Duše, s katerimi je gostoval v mnogih galerijah. Je [[urednik]] na [[Študentska založba\|Študentski založbi]] in urednik časopisa [[AirBeletrina]]. Na domačiji [[Miško Kranjec\|Miška Kranjca]] v [[Velika Polana\|Veliki Polani]] organizira literarne večere in je avtor šestih dokumentarnih filmov pri [[Radiotelevizija Slovenija\|RTV Slovenija]]. Njegove kritike in eseje najdemo v nekdanjih Razgledih, [[Mladina\|Mladini]] in Ampak, v Dialogih, Separatiatu, Apokalipsi in Sodobnosti. Avtorjeve pesmi in proza so bile vključene v več domačih in tujih antologij ter prevedene v ruski, francoski, madžarski, italijanski, poljski, hebrejski, angleški, litovski, češki, hrvaški in španski jezik. Je tudi prejemnik pisateljskih štipendij v Avstriji (Krems), v Belgiji (Mons) in v BIH (Sarajevo). Gostoval je na številnih mednarodnih festivalih (Slovenija, Italija, Madžarska, Hrvaška, Belgija, Argentina, Irska, BiH, Švedska, Nemčija) in imel branja v mnogih evropskih mestih. Osrednja tema njegovih zadnjih romanov, novel in poezije je usoda judovske skupnosti in holokavst v Murski Soboti in širše v Prekmurju. V ospredju avtorjevega zanimanja so tako spomin, žalost, občutek in človekova duša, h katerim pristopa s poetično govorico počasnosti, ki je zaznamovana z opisi narave, mesta in specifične atmosfere, v katero pisatelj potem postavlja svoje junake. Njegovi liki živijo zase. Četudi doživljajo ali povzročajo grozote in viharje spopadov, niso vpeti v velike ideologije. == Bibliografija ==

Dušan Šarotar: Razlika med redakcijama