Svobodno tržaško ozemlje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
slika, zbirka |
slog |
||
Vrstica 9:
|status = mestna država
|year_start = 1947
|year_end = 1977
|date_start = [[15. september]] [[1947]]
|date_end = [[26. oktober]] [[1954]]
Vrstica 48:
[[10. februar]]ja [[1947]] je bil v [[Pariz]]u podpisan [[mirovni sporazum z Italijo (1947)|mirovni sporazum z Italijo]] (''Pariška mirovna pogodba''), s katerim je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje (STO). Razdeljeno je bilo na dve območji. Uradna jezika sta bila [[slovenščina]] in italijanščina, v coni B tudi hrvaščina<ref name="nusa" />. Cona A, ki je vključevala Trst, je bila pod vojaško upravo britanskih zavezniških sil, cona B, ki je zajemala Slovensko primorje in Istro, pa Jugoslovanska armada. STO tako ni nikoli zares delovalo kot enotna država, kljub temu pa je izdajalo svoj [[denar]] in [[poštna znamka|poštne znamke]].
[[Slika:V tej stavbi je bila do 25.10.1954 kontrolna tocka med cono A in cono B STO. STO = Svobodno Tržaško Ozemlje. (9669209445).jpg|sličica|left|Obeležje na nekdanji
S [[Londonski memorandum|Spomenico o soglasju]] iz leta [[1954]] (t.i. ''londonski sporazum'') je STO v praksi prenehalo obstajati. Administracija cone A je bila dodeljena Italiji, cone B pa [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija [[10. november|10. novembra]] [[1975]] v italijanskem mestu [[Osimo]] in ga ratificirali leta 1977.<ref name="nusa">Drašček, Nuša. [http:/
Po drugi svetovni vojni in v letih, ki so sledila razdelitvi STO, se je večje število (okoli 200.000) [[Italijani|Italijanov]] odločilo zapustiti [[Istra|Istro]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter se preseliti v Italijo. Razlogi so bili različni: nekatere so vodili ekonomski razlogi, drugi so podpirali fašistični režim, tretje so z ustrahovanjem prisilili k odhodu, četrti so preprosto želeli živeti v matični državi. Na jugoslovanski strani so izseljenci znani kot [[optirati|optanti]] na italijanski kot ezuli (iz lat. ''exilium'', »izgon«). Približno 30.000 Italijanov se je odločilo ostati in danes predstavljajo italijansko manjšino v [[Slovenija|Sloveniji]] in [[Hrvaška|Hrvaški]].
| |||