Pomišljaj: razlika med redakcijama

dodanih 116 zlogov ,  pred 7 leti
lastna imena so zgled za alinejski pomišljaj
(lastna imena so zgled za alinejski pomišljaj)
* zaznamuje zvezo [[osebek|osebka]] in [[povedek|povedka]] ob izpuščeni [[glagol]]ski obliki, zlasti v naslovih: ''Mladost – norost'';
* vpeljuje poudarjeno pristavčno pojasnilo že zapisane besede ali besedne zveze, namesto pristavčne vejice: ''Le eno je potrebno – delo'';
* zaznamuje nedorečeno misel, [[zamolk]] (''Takoj tiho, če ne –!''). Takih pomišljajev je lahko več: (''Vse besede so odveč ––– –''). Namesto pomišljaja se lahko pri zamolku rabi [[tripičje]]: ''Bratu bi povedala, pa ...'';
* izrazimo spremembo [[skladenjski naklon|skladenjskega naklona]] v isti povedi: ''Včeraj je prišel mimo – kaj misliš kdo?'' — ''Pavel – s tabo je konec!'';
* uvaja dobesedni navedek premega govora namesto narekovajev, vendar le na začetku odstavka, kadar pred njim ni spremnega stavka:
{{navedek|– Kje si bil? vpraša oče. V šoli?<br>Sin odgovori: V mestu, in hoče oditi.<br>– Zakaj?<br>– Moral sem, odgovori sin, klicali so me.}}
<br>Sin odgovori: V mestu, in hoče oditi.
<br>– Zakaj?
<br>– Moral sem, odgovori sin, klicali so me.
 
=== Neskladenjska raba ===
Enodelni pomišljaj se rabi neskladenjsko zlasti v naslednjih primerih:<ref name=SP />{{rp|44–45}}<ref>{{sktxt|Šmalc|Müller|2011|pp=290}}.</ref>{{rp|290}}
 
* stično namesto [[predlog]]ov ''od ... do'' (t. i. predložni pomišljaj): 10–20 &nbsp;°C, 100–200€100–200&nbsp;€, str. 312–314, v letih 1800–1862, železniška proga Kranj–Tržič;
* stično v nesklonljivih besednih zvezah: ''sistem voda–etanol'';
* nestično kot matematični znak za <nowiki>'minus' oziroma 'manj'</nowiki>: ''a – b = c'', ''7 – 3''; pri navajanju relativnih številk, npr. temperature, se uporablja stično: ''–7&nbsp;°C'';
* nestično označimo <nowiki>'proti'</nowiki>: ''Olimpija – Maribor'';<ref name=Skaza />{{rp|38–40}}
* nestično namesto odstavčne številke ali črke (t. i. odstavčni ali alinejski pomišljaj):
{{navedek|Lastna imena se delijo na:<br>– osebna,<br>– stvarna,<br>– zemljepisna.}}
* nestično med enotami besedila, ki so v kakšnem razmerju, zlasti nasprotnostnem: ''rumeneti – rumeniti'', ''ne samo – ampak tudi'';
* dolgi nestični pomišljaj med povedmi iz raznih besedil ali iz raznih delov istega besedila, naštetimi v istem stavku: ''Ti očeta do praga – sin tebe čez prag.'' — ''Ti meni luč – jaz tebi ključ.''