Južni tečaj: Razlika med redakcijama

dodanih 6.865 zlogov ,  pred 6 leti
raziskovanje
m (vrnitev sprememb uporabnika 89.143.85.33 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Addbot)
(raziskovanje)
[[Slika:Ceremonial South Pole.jpg|thumb|300px|Ceremonialni južni tečaj]]
'''Júžni tečáj''' ali '''[[jug|júžni]] [[pol|pól]]''' je najjužnejša [[točka]] na [[Zemlja|Zemlji]]. Leži na [[Antarktika|Antarktiki]]. Zanimivo je, da je južni [[magnetni pol]] čisto na drugem koncu Zemlje. [[Zemljepisna širina]] južnega tečaja je -90 [[stopinja|°]]. V [[Severni tečaj|Severnem]] in Južnem tečaju se sekajo vsi [[poldnevnik]]i.
 
==Raziskovanje južnega tečaja==
===Pred letom 1900===
Leta 1820 je več ekspedicij trdilo, da so bile prve, ki so videle Antarktiko. Prva med njimi je bila ruska ekspedicija, ki sta jo vodila [[Fadej Bellingshausen]] in [[Mihail Lazarev]]. Prvo izkrcanje na Antarktiki je sledilo leto kasneje, ko se je nanjo izkrcal ameriški kapitan ladje za lov na tjuljnje, [[John Davis]].
 
Osnovne geografske značilnosti Antarktike so bile razjasnjene šele sredi 19. stoletja, ko je ameriški pomorski častnik [[Charles Wilkes]] glede na izsledke svojih odprav iz let 1839 in 1840 pravilno zaključil, da je Antarktika samostojna [[celina]]<ref>[http://books.google.co.uk/books?id=MVU6DS6Re8gC&pg=PA1326 ''Webster's guide to American history'', p. 1326], Merriam-Webster, 1971</ref>. [[James Clark Ross]] pa je s svojo odravo med leti 1839–43 upal, da mu bo uspelo pripluti naravnost do Južnega tečaja<ref>[http://books.google.co.uk/books?id=LDiGTYXZ9X4C&pg=PA35 ''Science into Policy: Global Lessons from Antarctica'', p. 35], Paul Arthur Berkman, 2002</ref>.
 
===1900–1950===
[[File:Aan de Zuidpool - p1913-160.jpg|thumb|Amundsenova odprava na Južni tečaj iz decembra 1911. Od leve proti desni: [[Roald Amundsen|Amundsen]], [[Helmer Hanssen|Hanssen]], [[Sverre Hassel|Hassel]] in [[Oscar Wisting|Wisting]] (fotografiral peti član odprave, [[Olav Bjaaland|Bjaaland)]].]]
 
Prvi je poskušal Južni tečaj osvojiti britanski raziskovalec [[Robert Falcon Scott]] na ekspediciji med leti 1901 in 1904. Scott, ki sta ga takrat spremljala [[Ernest Shackleton]] in [[Edward Adrian Wilson|Edward Wilson]], je z atlantske obale poskušal prodreti čim dlje na jug in je 31. decembra 1902 dosegel {{nowrap|82°16&prime; S}}<ref>[http://books.google.co.uk/books?id=LDiGTYXZ9X4C&pg=PA37 ''Science into Policy: Global Lessons from Antarctica'', str. 37], Paul Arthur Berkman, 2002</ref>. Shackleton je kasneje vodil samostojno britansko odpravo ([[Ekspedicija Nimrod]]), s katero je poskušal osvojiti Južni tečaj. 9. januarja 1909 je s tremi člani dosegel {{nowrap|88°23&prime; S}}, 112milj od Južnega tečaja, nato pa so se bili prisiljeni vrniti<ref>[http://books.google.co.uk/books?id=M1ql3mx8xYgC&pg=PA24 ''Antarctica'', str. 24], Paul Simpson-Housley, 1992</ref>.
 
Prvi ljudje, ki so dosegli geografski Južni tečaj so bili Norvežani. [[Amundsenova odprava na Južni tečaj|Roald Amundsen]] z ekipo je točko dosegel 14. decembra 1911. Amundsen je svoj bazni tabor poimenoval [[Polheim]], celotni plato, na katerem leži Južni tečaj pa ''[[King Haakon VII Vidde]]'', v čast norveškemu kralju [[Haakon VII. Norveški|Haakonu VII.]] Robert Falcon Scott se je drugič vrnil na Antarktiko z ekspedicijo, poimenovano [[Ekspedicija Terra Nova]] ob istem času kot Amundsen. Ekspediciji sta tako tekmovali, katera bo prva osvojila tečaj. Scott je s še štirimi člani odprave Južni tečaj dosegel 17. januarja 1912. Ob povratku je vseh pret članov Scottove odprave umrlo od podhranjenosti in podhladitve.
 
Leta 1914 je Ernest Shackleton s svojo [[Kraljeva transantarktična ekspedicija|Kraljevo trensantarktično ekspedicijo]] kot prvi poskušal prečkati Antarktiko preko Južnega tečaja, vendar pa je njegova ladja, ''[[Endurance (ladja 1912)|Endurance]]'', obtičala v ledu in se 11 mesecev kasneje potopila.
 
Južni tečaj sta prva preletela ameriški [[admiral]] [[Richard Evelyn Byrd]] in njegov kopilot [[Bernt Balchen]], 29. novembra 1928.
 
===1950–danes===
 
Naslednjič je človek stopil na Južni tečaj šele 31. oktobra 1956. Takrat je odprava pod vodstvom ameriškega admirala [[George J. Dufek|Georgea Dufeka]] tam pristala s tovornim letalom R4D-5L Skytrain ([[C-47 Skytrain]]). Američani so v istem letu tam začeli graditi raziskovalno postajo, ki so jo poimenovali [[Amundsen-Scott South Pole Station]] in je bila dokončana leta 1957. Na njej so od takrat stalno prisotni znanstveniki in pomožno osebje<ref name="autogenerated1">[http://www.nsf.gov/od/opp/support/southp.jsp Amundsen-Scott South Pole Station], National Science Foundation, Office of Polar Programs</ref>.
 
Po Amundsenu in Scottu so Južni tečaj po kopnem (sicer z zračno podporo) osvojili [[Edmund Hillary]] (4. januarja 1958) ter [[Vivian Fuchs]] (19. januarja 1958) s svojima odpravama. Kasneje so različne odprave Južni tečaj osvojile s pomočjo različnih prevoznih sredstev. Med najbolj znanimi so bile odprave, ki so jih vodili [[Antero Havola]], [[Albert P. Crary]] in [[Ranulph Twistleton-Wykeham Fiennes]].
 
Leta1987 je bila ob vznožju gorovja [[Patriot Hills]] ustanovljena logitična baza, ki danes nudi zatočišče tudi privatnim odpravam.
 
30. decembra 1989 sta [[Arved Fuchs]] in [[Reinhold Messner]] kot prva prečkala Antarktiko preko Južnega tečaja brez pomoči vozil ali živalske vprege. Antarktiko sta prečila na smučeh in s pomočjo vetra<ref>{{cite web|url=http://www.suedtirol.info/South_Tyrol/Detail_Famous_persons/D-1208-en-Reinhold_Messner.html |title=Südtirol - Diese Seite existiert nicht |publisher=Suedtirol.info |date= |accessdate=2012-08-13}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.britannica.com/facts/5/263444/Antarctica-as-discussed-in-Reinhold-Messner-Italian-explorer |title=Britannica Online Encyclopedia |publisher=Britannica.com |date= |accessdate=2012-08-13}}{{dead link|date=May 2013}}</ref>.
 
Najhitreje je geografski Južni tečaj od obale dosegel norveški avanturist Christian Eide, ki je za pot od obale do geografskega Južnega tečaja leta 2011 porabil 24 dni in eno uro<ref>{{cite news|author=Explorersweb |url=http://www.explorersweb.com/polar/news.php?id=19887 |title=Breaking news: Christian Eide bags the South Pole solo speed ski world record |publisher=explorersweb.com |date=2011-01-13 |accessdate=2011-01-13}}</ref>. Prejšnji rekord je leta 2009 postavil američan [[Todd Carmichael]], ki je za isto pot potreboval 39 dni in 7 ur, skupinski rekord pa je bil postavljen istega leta in je znašal 33 dni in 23 ur<ref>{{cite news|author=The Canadian Press |url=http://www.thestar.com/News/Canada/article/563312 |title=Canadians break speed record trekking to South Pole |publisher=thestar.com |date=2009-01-07 |accessdate=2010-02-10}}</ref>.
 
Poleti 2011/12 so norvežan Aleksander Gamme ter avstralca James Castrission in Justin Jones v ločenih odpravah kot prvi dosegli Južni tečaj peš, brez pomoči psov ali vetra. Odpravi sta pot začeli en dan narazen, cilj pa so dosegli skupaj<ref>{{cite web|title=Ice Trek Expeditions|url=http://www.icetrek.com/?id=432|accessdate=2013-05-25}}</ref><ref>{{cite web|title=Crossing the Ice|url=http://casandjonesy.com.au/expeditions/crossing-the-ice/| accessdate=2013-05-25}}</ref><ref>{{cite web|title=Wilson, nå er vi framme!|url=http://gamme.no/x-blogg/entry/antarktis-2011-2012/wilsonnaerviframme|accessdate=2013-05-25}}</ref>.
 
==Reference==
{{refsez}}
 
== Glej tudi ==
30.174

urejanj