Svobodno tržaško ozemlje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m napačno črkovanje v hrvaščini |
spremenjeno leto ukinitve iz leta 1954 v 1977 s citatom |
||
Vrstica 9:
|status = mestna država
|year_start = 1947
|year_end = 1977<ref name="nusa">Drašček, Nuša. [http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Drascek-Nuska.PDF "Slovenska zahodna meja po drugi svetovni vojni"], diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2005</ref>
|date_start = [[15. september]] [[1947]]
|date_end = [[26. oktober]] [[1954]]
Vrstica 46:
V drugi svetovni vojni se je Italija bojevala na strani [[sile osi|sil osi]]. Po zlomu fašističnega režima leta [[1943]] je ozemlje zahtevala [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]], zasedle pa so ga [[Tretji rajh|nemške]] [[nemška vojska|okupacijske sile]], ki so ga držale do konca vojne. [[1. maj]]a [[1945]] je v Trst vkorakala [[4. armada]] [[Jugoslovanska armada|jugoslovanske vojske]] s slovenskim [[9. korpus NOVJ|9. korpusom]] [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOV in POJ]], [[2. maj]]a pa so z zahoda Trst dosegle tudi zavezniške sile.
[[10. februar]]ja [[1947]] je bil v [[Pariz]]u podpisan [[mirovni sporazum z Italijo (1947)|mirovni sporazum z Italijo]] (''Pariška mirovna pogodba''), s katerim je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje (STO). Razdeljeno je bilo na dve območji. Uradna jezika sta bila [[slovenščina]] in italijanščina, v coni B tudi hrvaščina<ref name="nusa" />. Cona A, ki je vključevala Trst, je bila pod vojaško upravo britanskih zavezniških sil, cona B, ki je zajemala Slovensko primorje in Istro, pa Jugoslovanska armada. STO tako ni nikoli zares delovalo kot enotna država, kljub temu pa je izdajalo svoj [[denar]] in [[poštna znamka|poštne znamke]].
S [[Londonski memorandum|Spomenico o soglasju]] iz leta [[1954]] (t.i. ''londonski sporazum'') je STO v praksi prenehalo obstajati
Po drugi svetovni vojni in v letih, ki so sledila razdelitvi STO, se je večje število (okoli 200.000) [[Italijani|Italijanov]] odločilo zapustiti [[Istra|Istro]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter se preseliti v Italijo. Razlogi so bili različni: nekatere so vodili ekonomski razlogi, drugi so podpirali fašistični režim, tretje so z ustrahovanjem prisilili k odhodu, četrti so preprosto želeli živeti v matični državi. Na jugoslovanski strani so izseljenci znani kot [[optirati|optanti]] na italijanski kot ezuli (iz lat. ''exilium'', »izgon«). Približno 30.000 Italijanov se je odločilo ostati in danes predstavljajo italijansko manjšino v [[Slovenija|Sloveniji]] in [[Hrvaška|Hrvaški]].
| |||