Cerkveno leto: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Robot: Dodajanje fr:Calendrier liturgique |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
[[Slika:BritLibCottonCleoBIXLiturgicalCalOct.jpg|thumb|right|200px|Mesec oktober iz cerkvenega koldarja [[Opatija Abbotsbury|Opatije Abbotsbury]], 13. stoletje, hrani [[Britanska knjižnica]], Cotton MS Cleopatra B IX, folio 59r]]
'''Cerkveno leto''', tudi '''liturgično leto''' oziroma '''bogoslužno leto''', ali '''cerkveni koledar''', je [[koledar]], ki določa bogoslužna opravila [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]] za vsak dan v letu. Od leta [[1582]] uporablja [[Katoliška cerkev]] za ta namen [[gregorijanski koledar]], ki je hkrati postal tudi svetovno najbolj razširjeni koledar. Koledar cerkvenega leta določa razpored praznikov, bogoslužnih opravil in branja
== Katoliško cerkveno leto ==
Vrstica 54:
=== Velikonočni čas ===
Velikonočni čas traja od velike noči do praznika svete Trojice. Prvi teden po veliki noči se imenuje velikonočni teden in predstavlja podaljšano praznovanje velike noči. Velikonočni čas vsebuje sedem velikonočnih nedelj: za prvo šteje kar velika noč, druga se imenuje tudi [[bela nedelja]]. En teden po sedmi velikonočni nedelji je praznik [[binkošti]], še en teden pozneje pa praznik [[
Prazniki v velikonočnem času:
Vrstica 61:
* 39 dni po veliki noči: [[vnebohod]]
* 49 dni po veliki noči: [[binkošti]]
* 56 dni po veliki noči: [[
Pomensko se v velikonočni čas vključuje tudi:
Vrstica 87:
Koledar katoliške Cerkve posveča [[devica Marija|Mariji]] kar dva meseca posebnih pobožnosti:
*
*
== Pravoslavno cerkveno leto ==
Ker koledar pravoslavnega cerkvenega leta ni poenoten, uporaljajo [[Pravoslavna cerkev|Pravoslavne cerkve]]
* stari pravoslavni koledar ali [[julijanski koledar]] uporablja večina pravoslavnih Cerkva - takoimenovani ''starokoledaristi''
Vrstica 99:
Razlika med koledarjema znaša 13 dni. Novi koledar je (v 20. in 21. stoletju) enak običajnemu [[gregorijanski koledar|gregorijanskemu koledarju]], stari koledar pa za 13 dni zamuja. To pomeni, da isti praznik praznujejo v Srbiji 13 dni pozneje kot v Grčiji. Navajanje datumov pravoslavnih praznikov je zato treba pravilno razumeti: če navajamo (na primer), da »je praznik Marijinega rojstva 8. septembra ''po pravoslavnem koledarju''« to pomeni, da ga novokoledaristi praznujejo na dan, ki je tudi po našem (gregorijanskem) koledarju 8. september, starokoledaristi pa šele 21. septembra po našem (gregorijanskem) koledarju.
Pravoslavno cerkveno leto je v grobih potezah podobno katoliškemu (glej: [[katoliški koledar]]), tudi številni prazniki so enako razporejeni in številni svetniki godujejo na iste datume. Tudi pravoslavno bogoslužno leto določata največja krščanska praznika [[božič]] in [[velika noč]]. Najbolj opazna razlika v primerjavi s katoliškim koledarjem je
Po navadi se šteje za začetek pravoslavnega cerkvenega leta 1. september. Prvi del leta je namenjen pripravi na [[božič]]. Kmalu po božiču se začne [[postni čas]] ali [[postni čas|veliki post]] - čas priprave na [[velika noč|veliko noč]]. Prva od šestih predvelikonočnih nedelj se imenuje praznik pravoslavja. Povelikonočni čas se nadaljuje še sedem tednov po veliki noči in se zaključi z nedeljo
=== Prazniki ===
| |||