Gliste: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Jezikovni pregled, faringealen-->žrelen, a-->vendar. Upam, da je pri sestrskem taksonu pomen ostal isti.
Vrstica 22:
}}
 
'''Gliste''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Nematoda''') so [[deblo (biologija)|deblo]] [[živali]], v katerega uvrščamo preko 28.000 do danes opisanih [[vrsta (biologija)|vrst]], znanih predvsem po podolgovatem, valjastem telesu (»[[črv]]aste« oblike) in dejstvu, da so ena najpomembnejših skupin [[zajedavec|zajedavcev]]. Več kot polovica znanih vrst namreč zajeda na predstavnikihpredstavnike množice drugih skupin organizmov, od [[rastline|rastlin]] do [[vretenčarji|vretenčarjev]] vključno s [[človek]]om, zaradi česar so pomembne tudi z [[medicina|medicinskega]] vidika.<ref name=Hugot_2001>{{navedi revijo |author=Hugot, J.-P.; Baujard, P.; Morand, S. |title=Biodiversity in helminths and nematodes as a field of study: an overview |journal=Nematology |year=2001 |volume=3 |issue=3 |pages=199–208 |doi=10.1163/156854101750413270}}</ref> Mnogo manj znane, a prav tako pomembne so prostoživeče gliste, ki so izjemno številčneštevilne v vseh mogočih [[habitat (ekologija)|habitatih]] na Zemlji, s tem pa ključen del [[ekosistem]]ov.<ref name="invzoo">{{navedi knjigo |author=Ruppert, E.E. in Barnes, R.D. |year=1994 |title=Invertebrate Zoology |edition=6. |publisher=Saunders College Publishing |isbn=0030266688 |cobiss=35352833 |pages=287–303}}</ref>
 
Z glistami se [[znanost|znanstveno]] ukvarja veja [[zoologija|zoologije]], imenovana [[nematologija]]. Predpono nema- uporabljamo tudi za druge pojme, povezane z glistami.
 
== Telesna zgradba ==
[[File:Nematoda-Anatomy.svg|thumb|110px|Shema telesne zgradbe samca gliste. '''1''' usta, '''2''' člevočrevo, '''3''' kloaka, '''4''' izločalo, '''5''' testis, '''6''' cirkumfaringealni obroč živčevja, '''7''' hrbtna veja živčevja, '''8''' trebušna veja živčevja, '''9''' izločalna odprtina]]
Vse gliste so valjaste oblike, dvobočno somerno telo se proti vsakem koncu zlagoma oža. Večina je milimetrskih velikosti, največje prostoživeče morske gliste dosežejo 5 cm v dolžino,<ref name="invzoo"/> največja znana glista, ki zajeda v [[Kit glavač|kitih glavačih]], pa je dolga celo 13 m.<ref name="intro">{{navedi splet| url=http://www.ucmp.berkeley.edu/phyla/ecdysozoa/nematoda.html |title=Introduction to the Nematoda |author=Waggoner, Ben & Speer, Brian R. |year=2000 |publisher=[[Univerza Kalifornije, Berkeley]] |accessdate=14.7.2013}}</ref>
 
Samice so običajno nekoliko večje od samcev. Telo pokriva [[kutikula]], ki je lahko gladka ali ornamentirana in se nadaljuje tudi v ustno votlino ter [[rektum]]. Na sprednjem, nekoliko bolj zaokroženem koncu so [[usta]] z omišičenimi ustnicami, [[čutilo|čutili]] in drugimi strukturami, [[zadnjik]] pa se odpira malo pred konico [[rep]]a. Ta se pri mnogih prostoživečih vrstah zaključuje s t. i. kavdalno žlezo, ki izloča [[svila|svili]] podobno snov za pritrjevanje.<ref name="invzoo"/>
 
=== Prebavila ===
Usta se odpirajo v ustno votlino, pokrito s kutikulo, ki je na različne načine strukturirana,strukturirano odvisno od prehranjevalnih navad določene vrste. Plenilske vrste glist imajo pogosto zobce, druge plenilske in [[rastlinojed]]e vrste pa polno ali votlo bodalce, s katerim prebodejo [[celična stena|steno rastlinskih celic]]. Gliste z bodalci izločajo faringealnežrelne [[encim]]e, ki pričnejo s [[prebava|prebavo]]. Ustna votlina se nadaljuje v omišičeno [[žrelo]], ki je v prečnem prerezu trikrako in opremljeno z žleznimi celicami ter pogosto tudi zaklopkami.<ref name="invzoo"/>
 
Prebavna cev je nerazvejana in poteka vzdolž celotnega telesa. Pokriva jo [[epitel]], ki je pri primitivnih predstavnikih [[Migetalka|omigetalčen]], ostali pa imajo apikalno stran pokrito z [[mikrovili]]. Poleg prebavne vloge imajo epitelne celice epitela vlogo skladiščenja hranilnih snovi, torej delujejo tudi kot [[vretenčarji|vretenčarska]] [[jetra]]. Na vsaki strani srednjega črevesa je mišičastaomišičena zaklopka, ki preprečuje, da bi pritisk iztisnil vsebino. Prebavilo se zaključuje s kratkim rektumom. Pri nekaterih zajedavskih glistah srednje črevo nima lumna in ne sodeluje pri prebavi, saj te živali absorbirajo hranilne snovi kar preko telesne stene. Celice prebavil imajo pri njih le vlogo skladiščenja.<ref name="invzoo"/>
 
=== Izločala ===
Gliste izločajo odvečen [[dušik]] v obliki [[Amonijev ion|amonijevih ionov]] kar skozi povrhnjico. Za ostale izločalne funkcije ima večina vrst po eno ali dve dodatni strukturi, ki jih nima nobena druga skupina živali. Prva taka struktura je votel sistem izločalnih kanalov, ki ga imajo vsi predstavniki razreda [[Secernentea]] in ima obliko črke H. Sestavlja ga ena sama kompleksno oblikovana [[celica]], ki je običajno največja celica v glistinem telesu. Kanalček vodi od prečnega kanala navzdol in naprej in se odpira navzven s poro na sprednjem trebušnem delu telesa. Njegovo delovanje še ni popolnoma pojasnjeno, imado sedaj pa vlogoje znano, da sodeluje pri [[osmoregulacija|osmoregulaciji]], saj se skozenj izloča [[voda]]. Predstavniki skupine Adenophorea in nekateri predstavniki razreda Secernentea imajo veliko izločalno žlezno celico na hrbtni strani, ki prav tako tvori kanalček, ki se odpira skozi poro na trebušni strani telesa (pri vrstah, ki imajo obe strukturi, je pora skupna), vendar je o njeni morebitni izločalni vlogi še manj znanega. Namesto tega naj bi izločala želatinast ovoj za [[jajce|jajčeca]] ali prebavne encime.<ref name="invzoo"/>
 
=== Živčno-mišični sistem ===
Vrstica 44:
[[Osrednje živčevje]] glist predstavlja obžrelni živčni obroč, iz katerega izraščajo posamični [[živec|živci]], ki potekajo vzdolž telesa dorzalno (hrbtno), ventralno (trebušno) in lateralno (ob strani). Dorzalni in ventralni živec oživčujeta [[mišica|mišice]], lateralna pa se povezujeta z izločalnimi kanali, kadar so prisotni.<ref name="invzoo"/> Vse mišične celice so orientirane vzdolž telesa tik pod [[epidermis]]om, kar pomeni, da se lahko žival premika le z zvijanjem v eni ravnini. Njihova posebnost je, da imajo razvejitve, ki izraščajo proti [[nevron]]om, namesto obratno.<ref name="intro"/>
 
Opisanih je več tipov [[čutnica|čutnic]], ki delujejo kot [[mehanoreceptor|mehano-]] ali [[kemoreceptor]]ji. Vse tipe sestavljajo omigetalčeni senzorični [[dendrit]]i. Posebej značilne so t. i. amfidne in fazmidne senzile, ki se odpirajo skozi poro v povrhnjici in imajo direkten stik z zunanjostjo, zato domnevajo, da delujejo kot kemoreceptorji. Nekatere morske in sladkovodne gliste imajo poleg njih še par enostavnih [[očesce|očesc]], a zanje zaenkrat še ni znano, ali služijo zaznavanju svetlobe.<ref name="invzoo"/>
{{-}}
 
== Razmnoževanje in razvoj ==
[[slika:Eucoleus aerophilus male spicule.jpg|thumb|left|Izvihan žep samčevih spolovil s spikulo, ki sodeluje pri stiku s samičinimi spolovili in služi kot vodilo za ameboidne semenčice. Merilce je 0,1 mm.]]
[[slika:Hedruris-spinigera.jpg|thumb|left|Parjenje glist vrste ''Hedruris spinigera'']]
Gliste imajo parne [[spolna žleza|spolne žleze]], največkrat kar dve, ki sta orientirani v ravnini telesa (ena spredaj in ena zadaj). Pri samicah se odpirata z vulvo na spodnji strani približno na sredini telesa, pri samcih pa s [[kloaka|kloako]], ki je namenjena tudi iztrebljanju. Spolno zrele samice izločajo [[feromon]], ki privablja samce;. [[parjenjeParjenje]] poteka tako, da se samec z repnim delom telesa ovije okrog samičinega in pristavi svojo kloako k njeni vulvi, pri čemer sodelujejo pomožne strukture (bodičaste spikule). Posebnost glist je, da [[semenčica|semenčice]] nimajo [[biček|bička]], temveč se z [[ameba|ameboidnim]] gibanjem premaknejo v samičina spolovila, kjer poteče [[oploditev]].<ref name="invzoo"/>
 
Za skupino glist kot celoto je znan širok nabor načinov razmnoževanja.<ref name = "Bell_1982">{{navedi knjigo |author=Bell G. |title=The masterpiece of nature: the evolution and genetics of sexuality |publisher=University of California Press |location=Berkeley |year=1982 |isbn=0-520-04583-1 }}</ref> Večinoma je [[spolno razmnoževanje|razmnoževanje spolno]], predstavniki nekaterih vrst, kot je ''[[Caenorhabditis elegans]]'', pa so pretežno [[hermafrodit]]i in se samooplodijo. Posebej pri kopenskih vrstah je znana tudi [[partenogeneza]] in pri nekaterih vrtah samci sploh še niso bili odkriti.<ref name="invzoo"/> Med glistami so tako [[jajcerodnost|jajcerodne]] kot [[živorodnost|živorodne]] vrste,. priPri slednjih se lahko zgodi, da izleganje [[ličinka|ličink]] povzroči smrt matere. V tem primeru gre verjetno za prilagoditev na pomanjkanje hranilnih snovi v okolju, saj ličinke požrejo ostanke matere okrog sebe.<ref name = "Johnigk_Ehlers_1999">{{navedi revijo |author=Johnigk S.-A., Ehlers R.-U. |year=1999 |title=''Endotokia matricida'' in hermaphrodites of ''Heterorhabditis'' spp. and the effect of the food supply |journal=Nematology |volume=1 |issue=7–8 |pages=717–726 |doi=10.1163/156854199508748}}</ref> Odlaganje jajčec pri jajcerodnih vrstah je zaenkrat še slabo poznano;. morskeMorske gliste izležejo največ po 50 jajčec v skupku, kopenske pa lahko producirajo tudi po več sto jajčec, ki jih odlagajo v [[prst (pedologija)|prst]].<ref name="invzoo"/>
 
Pravkar izlegle ličinke so skoraj enake kot odrasle gliste, nerazvitih imajo le nekaj delov [[razmnoževalni sistem|razmnoževalnega sistema]]. Značilnost glist je, da je [[ontogenetski razvoj]] praktično fiksen - ličinke imajo že skoraj vse celice, ki jih bodo imele tudi kot odrasle živali; vloga vsake celice je točno določena in enaka pri vseh predstavnikih vrste.<ref name="invzoo"/> Pri glisti ''C. elegans'', ki je v tem pogledu eden najbolje preučenih organizmov na svetu, so tako poznane razvojne linije vseh 959 [[somatska celica|somatskih celic]] pri odraslih hermafroditih in 1031 pri odraslih samcih.<ref>{{navedi revijo |author=Sulston John E. & Horvitz H. Robert |title=Post-embryonic cell lineages of the nematode, Caenorhabditis elegans |journal=Dev. Biol. |volume=56 |issue=1 |pages=110–56 |year=1977 |month=marec |pmid=838129 |doi=10.1016/0012-1606(77)90158-0|url=}}</ref> Povečevanje velikosti s staranjem gre predvsem na račun povečevanja velikosti posameznih celic in le v manjši meri na račun [[celična delitev|delitve]]. Ličinke do [[preobrazba (biologija)|preobrazbe]] v odraslo žival štirikrat [[levitev|levijo]] kutikulo, kot odrasle pa se ne levijo več, le pri nekaterih vrstah še nekoliko zrastejo.<ref name="invzoo"/>
{{-}}
== Ekologija ==
Gliste so z več vidikov izjemno pomemben takson. Zajedavske gliste napadajo praktično vse druge skupine višjih organizmov, prostoživeče pa poseljujejo praktično vse možne habitate na Zemlji, od visokogorja do [[oceanski jarek|oceanskih jarkov]].<ref name="invzoo"/> Ameriški nematolog [[Nathan Cobb]] je njihovo vseprisotnost že v začetku 20. stoletja parafraziral tako:
<blockquote>»Na kratko, če bi bila odstranjena vsa materija v Vesolju razen glist, bi bil naš planet še vedno bežno prepoznaven in če bi ga lahko preučili kot breztelesni duhovi, bi opazili, da gore, hribe, doline, reke, jezera in oceane predstavlja tanka plast glist. Lokacije mest bi bile razločljive, saj bi vsaki množični naselbini ljudi odgovarjala množica določenih glist na ustreznem mestu. Drevesa bi še vedno stala v vrstah kot prikazni in bi predstavljala naše ulice ter avtoceste. Lokacije različnih živali in rastlin bi bilese še vedno razločljivedalo razločiti in bi bilo z dovoljšnjim znanjem bi bilo mogoče dostikrat določiti celo njihovo vrsto, če bi preučili gliste, ki so jih zajedale.«<ref name="Cobb_1914">{{navedi knjigo |last=Cobb |first=Nathan |chapter=Nematodes and their relationships |title=Yearbook |publisher=United States Department of Agriculture |year=1914 |pages=472 |url= http://naldc.nal.usda.gov/catalog/IND43748196}}</ref></blockquote>
 
V grobem delimo gliste na dve glavni skupini, prostoživeče in zajedavske, vendar nekateri [[takson]]i združujejo oba tipa, zato domnevajo, da se je zajedavstvo [[evolucija|razvilo]] večkrat neodvisno znotraj debla glist.<ref name="invzoo"/> V [[slovenščina|slovenskem jeziku]] so uveljavljena različna poimenovanja za gliste po načinu življenja: beseda '''gliste''' se največkrat nanaša na zajedavce v človeku in živalih, rastlinskim zajedavcem pravijo pridelovalci in [[agronomija|agronomi]] '''ogorčice''', prostoživeče gliste pa včasih imenujemo kar '''nematodi'''.<ref>{{navedi knjigo |author=Urek, Gregor |authorlink=Gregor Urek |chapter=Nematodi, gliste, ogorčice |editor=[[Boris Sket|Sket, Boris]] s sod |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Tehniška založba Slovenije]] |pages=98–104 |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392}}</ref>
 
=== Prostoživeče gliste ===
Prostoživeče gliste najdemo v izjemno raznolikih habitatih, od morskih in sladkovodnih, do tal v [[puščava|puščavah]], terv visokogorju in z vodo napolnjenih špranjah globoko pod zemljo ter v vročih vrelcih.<ref name="invzoo"/>
 
So dominantni predstavniki favne večceličnih živali na globokomorskem dnu globokih morij in njihova številčna prevlada v [[bentos|bentoški]] skupnosti se običajno povečuje z globino,<ref>{{navedi revijo |author=Thiel, H. |year=1975 |title=The size structure of the deep-sea benthos |journal=Int. Rev. ges. Hydrobiol. |volume=60 |pages=575–606}}</ref> avendar lahko tudi v dnu plitvejših morij lahko gostota osebkov doseže več milijonov na kvadratni meter.<ref>{{navedi revijo| author=Jensen, P. |year=1987 |title=Differences in Microhabitat, Abundance, Biomass and Body Size between Oxybiotic and Thiobiotic Free-Living Marine Nematodes |journal=Oecologia |volume=71 |issue=4 |pages=564–567}}</ref> Kopenske gliste pravzaprav živijo v tanki plasti vode med delci tal, torej– zato so v resnici vodni organizmi in nekatere vrste najdemo tako na kopnem kot v sladkovodnih habitatih. Tudi te so izjemno številčne - po eni od ocen naj bi [[aker]] kmetijske zemlje vseboval več milijard glist. Največjo gostoto dosegajo v okolici rastlinskih [[korenina|korenin]] in pri površinipovršju zemlje, z globino pa gostota hitro upada.<ref name="invzoo"/> Med bolj »eksotične« habitate glist sodijo vroči vrelci s temperaturo nad 50 ºC<ref name="invzoo"/> in vodni žepi v skalnih razpokah globoko pod zemljo; leta 2011 opisano glisto vrste ''[[Halicephalobus mephisto]]'' so našli v vzorcih iz rudnikov 3,6 km pod površjem, kar je daleč največja globina med večceličnimi organizmi.<ref name="Halicephalobus">{{navedi revijo |title=Nematoda from the terrestrial deep subsurface of South Africa |first=G. |last=Borgonie |coauthors=García-Moyano, A.; Litthauer, D.; Bert, W.; Bester, A.; van Heerden, E.; Möller, C.; Erasmus, M.; Onstott, T. C. |journal=[[Nature]] |pages=79–82 |doi=10.1038/nature09974 |issue=7349|year=2011|volume=474}}</ref>
 
Prehranjujejo se večinoma z odmrlim organskim materialom (detritom), [[bakterije|bakterijami]], [[glive|glivami]] in drugimi [[mikroorganizmi]], mnogo pa je tudi [[rastlinojed]]ih ali [[plenilec|plenilskih]] vrst. Slednje lovijo druge organizme podobne velikosti, lahko tudi druge gliste. Gliste, ki se prehranjujejo z razkrojevalskimi glivami in bakterijami, predstavljajo zaradi svoje številčnosti pomemben člen v [[Prehranjevalna veriga|prehranjevalni verigi]].<ref name="invzoo"/> Po drugi strani so nekatere glive specializirane za lov na gliste, saj imajo posebej oblikovane [[hifa|hife]], ki jih zadrgnejo okrog telesa gliste, ko ta pokuka skoznje in jo prebavijo.<ref>{{navedi dokument| url=http://www.researchgate.net/publication/228034002_Nematophagous_Fungi/file/9fcfd50cb087f99b5e.pdf |title=Nematophagous fungi |author=Nordbring-Hertz, Birgit; Jansson, Hans-Börje; Tunlid, Anders |year=2011 | work=eLS |publisher=Wiley |doi=10.1038/npg.els.0004293}}</ref>
 
Gliste iz vročih vrelcev in skalnih razpok so [[ekstremofil]]i, sposobnesaj so zmožne preživeti v okolju z visoko temperaturo in pritiskomtlakom ter nizko koncentracijo kisika.<ref name="Halicephalobus"/> Drug ekstrem predstavljajo vrste, ki živijo v [[prst (pedologija)|prsti]] ali v plasti vode v blazinicah [[mahovi|mahov]] in [[lišaji|lišajev]]. Te prenesejo občasna obdobja popolne izsušitve v stanju [[kriptobioza|kriptobioze]].<ref name="invzoo"/>
 
=== Zajedavske gliste ===
[[slika:Trichinella spiralis larvae within muscle.jpg|thumb|left|Ličinke [[Trichinella spiralis|lasnice]] (''Trichinella spiralis'') v cistah v mišičnem tkivu gostitelja]]
Znotraj skupine glist so se razvili vsi tipi zajedavstva. Večina rastlinskih zajedavcev pripada redovoma Tylenchida in Aphelenchida, lahko so zunanji (te lahko označimo tudi za rastlinojede) ali notranji. Slednji se prerijejo v rastlinsko tkivo kot ličinke in tvorijo [[Šiška (bolezen)|šiškam]] podobne strukture ali pa razgrajujejo tkiva okrog sebe in se prehranjujejo z ostanki. Zooparaziti lahko (odvisno od vrste) zajedajo le kot ličinke in so kot odrasle živali prostoživeče, lahko so zajedavske le odrasle samice, ki v gostitelju razvijejo jajčeca, imajo ličinke vmesnega gostitelja in ponovno okužijo primarnega ko odrastejo, ali pa so vsi odrasli osebki zajedavski. Med slednje sodi večina medicinsko pomembnih glist, npr. [[navadna človeška glista]] (''Ascaris lumbricoides''). Med gostitelji se prenašajo z jajčeci ali pravkar izleglimi ličinkami, ki so lahko del svojega življenja prostoživeče. Gostitelja ličinke in odrasle gliste sta lahko povsem različna;. ličinkeLičinke nekaterih vrst zajedajo v rastlinah in končajo razvoj v [[žuželke|žuželkah]], ki živijo na teh rastlinah, ali pa obratno - razvoj se začne v telesu [[nevretenčarji|nevretenčarja]], odrasla žival pa se prehranjuje z rastlinskim tkivom in se razmnoži na gostiteljski rastlini. [[Saprofag]]ni zajedavci vstopijo v gostitelja tik preden odrastejo in se prehranjujejo z njegovimi ostanki, ko pogine.<ref name="invzoo"/>
 
=== Pomen za človeka ===
[[slika:Elephantiasis.jpg|thumb|220px|Elefantiaza spodnjih okončin, ki jo povzroča okužba limfnega sistema z glistami]]
NeposredenNeposredeno vplivvplivajo na človeka imajo predvsem zajedavske gliste, ki napadajo kulturne rastline, domače živali ali človeka samega. Težavo za človeka in živali povzročajopredstavljajo predvsem v okoljih, kjer soz nizkinizkim standardi[[higiena|higienskim]] higienestandardom in jeomejenim dostopdostopom do zdravstvenih storitev omejen. Limfatična [[filariaza]], okužba [[Limfni sistem|limfnega sistema]] z glistami, ki jih [[vektor (epidemiologija)|prenašajo]] [[komarji]] in med drugim povzroča [[elefantiaza|elefantiazo]], je v svetovnem merilu drugi najpogostejši vzrok trajne [[invalidnost]]i. Zanjo trpi 120 milijonov ljudi v 80 državah.<ref>{{navedi splet| url=http://www.cdc.gov/healthywater/hygiene/disease/lymphatic_filariasis.html |title=Lymphatic Filariasis |publisher=Centers for Disease Control and Prevention |accessdate=12.7.2013}}</ref>
 
[[File:Intestinal nematode infections world map - DALY - WHO2002.svg|thumb|center|400px|Epidemiološko breme bolezni, ki jih povzročajo črevesne gliste, izraženo s standardizirano mero izgubljenih »zdravih« let življenja zaradi posledic bolezni na 100.000 prebivalcev, po oceni iz leta 2002.<ref>{{navedi dokument| title=Estimated DALYs per 100,000 population by cause, and Member State, 2002 |url=http://www.who.int/entity/healthinfo/statistics/bodgbddeathdalyestimates.xls |publisher=[[Svetovna zdravstvena organizacija]] |date=december 2004 |accessdate=27.7.2013}}</ref>{{stolpci|3|<small>{{legend|#b3b3b3|ni podatkov}} {{legend|#ffff65|manj kot 25}} {{legend|#fff200|25–50}} {{legend|#ffdc00|50–75}} {{legend|#ffc600|75–100}} {{legend|#ffb000|100–120}} {{legend|#ff9a00|120–140}} {{legend|#ff8400|140–160}} {{legend|#ff6e00|160–180}} {{legend|#ff5800|180–200}} {{legend|#ff4200|200–220}} {{legend|#ff2c00|220–240}} {{legend|#cb0000|več kot 240}}</small>}}]]
 
Ogorčice, ki napadajo rastline, so [[škodljivec|škodljivci]] v kmetijskih območjih po vsem svetu. Po oceni s konca 198080. let 20. stoletja naj bi svetovnemu kmetijstvu skupno povzročile 77 milijard [[ameriški dolar|USDameriških dolarjev]] škode.<ref>{{navedi splet| Lambert, Kris & Bekal, Sadia |year=2002 |title=Introduction to Plant-Parasitic Nematodes |url=http://www.apsnet.org/edcenter/intropp/PathogenGroups/Pages/IntroNematodes.aspx |work=The Plant Health Instructor |publisher=The American Phytopathological Society |doi=10.1094/PHI-I-2002-1218-01}}</ref> Po drugi strani predstavljajo t. i. entomopatogene ogorčice, (gliste, ki napadajo žuželčje škodljivce,) sredstvo za [[biološki nadzor škodljivcev]].<ref>{{navedi splet| url=http://www.biocontrol.entomology.cornell.edu/pathogens/nematodes.html |title=Nematodes |work=Biological control |author=Shapiro-Ilan, David I. & Gaugler, Randy |publisher=Fakulteta za kmetijstvo in vede o življenju, [[Univerza Cornell]] |accessdate=12.7.2013}}</ref>
 
Poseben pomen ima prostoživeča glista ''C. elegans'', ki je že več desetletij osrednji subjekt za raziskaveraziskav [[Ontogenija|ontogenetskega]] razvoja večceličnih organizmov, pa tudi drugih vidikov biologije. Zaradi svojih lastnosti namreč predstavlja priročen [[modelni organizem]] in je v tem pogledu vmesna stopnja med [[Mikroorganizem|enoceličnimi]] evkarioti in kompleksnejšimi organizmi, kot so [[vretenčarji]] in [[višje rastline]].<ref>{{navedi knjigo |author=Cooper, G.M. in Hausman, R.E. |year=2004 |title=The Cell: a molecular approach |edition=3. |location=Sunderland |publisher=Sinauer Associates, Inc |isbn=0-87893-214-3 |pages=17}}</ref>
 
== Sistematika in taksonomija ==
[[slika:Eophasma jurasicum.JPG|thumb|220px|Fosil izumrle vrste ''Eophasma jurasicum'' iz [[jura|jure]]]]
Prvi je [[Taksontakson]] je prvi leta 1808 opredelil prirodoslovec [[Karl Rudolphi]] leta 1808 in mu dal ime '''Nematoidea''', iz [[grščina|starogrških]] korenov νῆμα (''nêma, nêmatos'' - »nit«) in -eiδἠς (''-eidēs'', »vrsta«). [[Hermann Burmeister]] ga je leta 1837 klasificiral kot [[družina (biologija)|družino]] '''Nematodes''', [[Karl Moriz Diesing]] pa leta 1861 kot [[red (biologija)|red]] '''Nematoda'''. Sprva je vključeval tudi [[žive niti]] (Nematomorpha). Kot [[razred (biologija)|razred]] je bil vključen v danes opuščeno [[deblo (biologija)|deblo]] [[valjasti črvi|valjastih črvov]] (Aschelmintes). Leta 1919 je Nathan Cobb predlagal ločitev glist v samostojno deblo in zanj predlagal ime '''Nemates''' oz. '''Nemata''', ki sta ustreznejši množinski obliki predpone ''nema-'' v [[latinščina|latinščini]].<ref name="phylumname">{{navedi revijo |author=Chitwood, B.G. |title=The English word "Nema" Revised |journal=Systematic Zoology in Nematology Newsletter |volume=4 |issue=45 |pages=1619 |year=1999 |url=http://plpnemweb.ucdavis.edu/Nemaplex/General/Phylumname.htm}}</ref> Cobb je bil prvi, ki je ločil gliste od sorodnih skupin v samostojen takson, zato danes nekateri viri štejejo znanstveno ime Nemata za veljavno, čeprav je najbolj uveljavljeno '''Nematoda'''.<ref>{{ITIS |id=59490 |taxon=Nematoda |accessdate=14.7.2013}}</ref>
 
Najstarejše znane [[fosil]]ne ostanke glist datirajo v [[kambrij]].<ref name="fossilmuseum"/> Ostanki so redki, saj je večina glist mikroskopskih in imajo mehko telo brez trdnih struktur, zaradi česarzato je fosilizacija manj verjetna. Še največ znanih ostankov se je ohranilo v [[jantar]]ju iz [[kenozoik]]a.<ref name="intro"/> Zaenkrat vsi podatki kažejo na to, da so glistam najbolj sorodne žive niti, kot [[sestrski takson]] najbolj sorodne žive niti,<ref>{{navedi knjigo |author=Schmidt-Raesa, Andreas |chapter=Gastrotricha, Cycloneuralia and Gnathifera: general history and phylogeny |title=Handbook of zoology |editor=Schmidt-Rhaesa, Andreas |volume=1: Nematomorpha, Priapulida, Kinorhyncha, Loricifera |pages=5 |year=2012 |publisher=Walter de Gruyter |isbn=3110272539}}</ref> avendar zaradi pomanjkanja fosilnih ostankov in zaradi siceršnje slabe raziskanosti še ni razrešen [[filogenija|filogenetski]] položaj na relaciji z drugimi sorodnimi skupinami. Včasih jih združujejo s [[členonožci]], [[priapulidi]], živimi nitmi in še nekaterimi debli v naddeblo [[Ecdysozoa]], na osnovi značilnosti, da levijo kutikulo.<ref>{{navedi splet| url=http://tolweb.org/Bilateria/2459 |title=Bilateria |work=Tree of Life Web Project |accessdate=14.7.2013}}</ref>
 
Tudi znotraj debla glist taksonomija še ni razjasnjena niti na najvišji ravni - ravni [[razred (biologija)|razredov]]. Sklepanje o naravnih skupinah ([[klad]]ih) in njihovi medsebojni sorodnosti je težavno, saj se po telesni zgradbi le malo razlikujejo in dosedajdo sedaj pridobljeni [[molekularna biologija|molekularni]] podatki še ne obsegajo zadostnega vzorca vrst. Tradicionalno delimo gliste na dva razreda, ki se ločita po zgradbi čutilnih organov:<ref name="invzoo"/>
Najstarejše znane [[fosil]]ne ostanke glist datirajo v [[kambrij]].<ref name="fossilmuseum"/> Ostanki so redki, saj je večina glist mikroskopskih in imajo mehko telo brez trdnih struktur, zaradi česar je fosilizacija manj verjetna. Še največ znanih ostankov se je ohranilo v [[jantar]]ju iz [[kenozoik]]a.<ref name="intro"/> Zaenkrat vsi podatki kažejo na to, da so glistam najbolj sorodne žive niti, kot [[sestrski takson]],<ref>{{navedi knjigo |author=Schmidt-Raesa, Andreas |chapter=Gastrotricha, Cycloneuralia and Gnathifera: general history and phylogeny |title=Handbook of zoology |editor=Schmidt-Rhaesa, Andreas |volume=1: Nematomorpha, Priapulida, Kinorhyncha, Loricifera |pages=5 |year=2012 |publisher=Walter de Gruyter |isbn=3110272539}}</ref> a zaradi pomanjkanja fosilnih ostankov in zaradi siceršnje slabe raziskanosti še ni razrešen [[filogenija|filogenetski]] položaj na relaciji z drugimi sorodnimi skupinami. Včasih jih združujejo s [[členonožci]], [[priapulidi]], živimi nitmi in še nekaterimi debli v naddeblo [[Ecdysozoa]], na osnovi značilnosti, da levijo kutikulo.<ref>{{navedi splet| url=http://tolweb.org/Bilateria/2459 |title=Bilateria |work=Tree of Life Web Project |accessdate=14.7.2013}}</ref>
* [[Adenophorea]] ali Aphasmida;: nimajo fazmidnih senzil, amfidne so različnih oblik in se nahajajo za usti
* [[Secernentea]] ali Phasmida;: imajo fazmidne senzile, amfidne so največkrat luknjičaste in se nahajajo ob strani ust.
 
Tudi znotraj debla glist taksonomija še ni razjasnjena niti na najvišji ravni - ravni [[razred (biologija)|razredov]]. Sklepanje o naravnih skupinah ([[klad]]ih) in njihovi medsebojni sorodnosti je težavno, saj se po telesni zgradbi le malo razlikujejo in dosedaj pridobljeni [[molekularna biologija|molekularni]] podatki še ne obsegajo zadostnega vzorca vrst. Tradicionalno delimo gliste na dva razreda, ki se ločita po zgradbi čutilnih organov:<ref name="invzoo"/>
* [[Adenophorea]] ali Aphasmida; nimajo fazmidnih senzil, amfidne so različnih oblik in se nahajajo za usti
* [[Secernentea]] ali Phasmida; imajo fazmidne senzile, amfidne so največkrat luknjičaste in se nahajajo ob strani ust
Novejše filogenetske študije nakazujejo, da vsaj razred Adenophorea ni [[monofilija|monofiletski]], torej je po sodobni taksonomiji neveljaven. Različni avtorji predlagajo od pet<ref>{{navedi revijo |author=Blaxter, Mark L. s sod. |year=1998 |title=A molecular evolutionary framework for the phylum Nematoda |journal=[[Nature]] |volume=392 |pages=71–75 |doi=10.1038/32160}}</ref> do 12 kladov,<ref name="Holterman2006">{{navedi revijo |author=Holterman, M.; van der Wurff, A.; van den Elsen, S.; van Megen, H.; Bongers, T.; Holovachov, O.; Bakker, J.; Helder, J |year=2006 |title=Phylum-wide analysis of SSU rDNA reveals deep phylogenetic relationships among nematodes and accelerated evolution toward crown Clades |journal=Molecular Biology and Evolution |volume=23 |issue=9 |pages=1792–1800 |doi=10.1093/molbev/msl044 |pmid=16790472}}</ref> vendar šele v zadnjih letih postajajo dostopne molekularne tehnike, nujne za tako obširno filogenetsko analizo kot jo zahteva celotno živalsko deblo, zato se razumevanje odnosov znotraj debla glist z novimi objavami hitro spreminja.