Prostovoljna protikomunistična milica: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Zgodovina in delovanje: vrnil prvoten pomen (gl. pogovor) |
opomba |
||
Vrstica 10:
Kmalu so se obrnili na pomoč k [[italija]]nskemu [[okupator]]ju, ki jih je oborožil z zastarelim [[orožje]]m in jih leta [[1942]] preoblikoval v MVAC. Stike z okupacijsko oblastjo so okoli ustanovitve MVAC poleg politikov [[konzulta|»konzulte«]] vzdrževali cerkveni krogi. Izpostavil se je zlasti dr. [[Lambert Ehrlich]], vodja [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]]. Ehrlich je [[1. april]]a [[1942]] poslal italijanski okupacijski vojaški upravi spomenico s predlogom, ''»naj omogoči avtonomno varnostno službo v obliki akademske formacije, meščanske straže in splošne varnostne straže po vaseh«.''<ref>Jure Aleksić: Izdajalec ali heroj? Blagoslavljanje kipa Lamberta Ehrlicha na Teološki fakulteti. Mladina, 3. junija 2002 <http://www.mladina.si/tednik/200222/clanek/ehrlich/></ref>
Po kapitulaciji Italije se je večina pripadnikov MVAC zatekla na grad [[Turjak]], kjer so nameravala pričakati zavezniško izkrcanje, vendar so jo slovenski [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|partizani]] uničili v obleganju, pri čemer so si pomagali tudi z italijanskimi topovi.<ref>Tone Ferenc, "Padec fašizma in
V času druge svetovne vojne je bilo skupaj ubitih v boju 813 borcev, največji del (414) v bitku pri [[Turjak]]u in po njej, ko so zajete odpeljali v Kočevski Rog.<ref>Bojan Godeša, Boris Mlakar, Mojca Šorn, Tadeja Tominšek Rihtar: Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji. V: Prispevki za novejšo zgodovino, Ljubljana 2002, str. 121-130.</ref> Iz ostankov MVAC in nekaterih drugih nasprotnikov komunizma je septembra 1943 nemška uprava na področju bivše Ljubljanske pokrajine, ki jo je Tretji rajh zasedel po kapitulaciji Italije, organizirala [[Slovensko domobranstvo]], pod vodstvom [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]].
| |||