Idrija: Razlika med redakcijama

dodanih 4.418 zlogov ,  pred 8 leti
večja razširitev
(razširjena vsebina)
(večja razširitev)
 
== Znamenitosti ==
* [[Antonijev rov, Idrija|Antonijev rov]] je najstarejši del idrijskega rudnika živega srebra in eden najstarejših še ohranjenih vhodov v rudnik na svetu.
500-letno rudarjenje je pustilo sledi po vsem mestu. V okviru Mestnega muzeja Idrija si je mogoče ogledati [[Grad Idrija|grad Gewerkenegg]], [[Rudarska hiša, Idrija|rudarsko hišo]], jašek Frančiške in [[Kamšt, Idrija|idrijsko kamšt]]. V rudnik je mogoče vstopiti skozi najstarejši vhod, [[Antonijev rov, Idrija|Antonijev rov]]. Poleg tega sta v Idriji na ogled še akvarij in vojni muzej.
*[[Grad Idrija|Grad Gewerkenegg]] je bil v 16. stoletju zgrajen za potrebe rudniške uprave in skladiščenja živega srebra, danes pa v njem domuje muzej, ki je bil leta 1997 razglašen za najboljši evropski muzej industrijske in tehniške dediščine.
*Nekdanja ljudska šola je bila po izgradnji [[1876]] ena največjih šolskih stavb na Slovenskem. V njej danes deluje tudi Čipkarska šola s stalno razstavo o idrijski čipki.
*Prva slovenska realka, danes [[Gimnazija Jurija Vege]], ustanovljena leta [[1901]], je bila prva srednja šola s [[slovenski jezik|slovenskim]] učnim jezikom na [[Slovenija|slovenskih]] tleh.
*[[Kamšt, Idrija|Idrijska kamšt]] (1790) je največje leseno pogonsko vodno kolo v Evropi. Poganjalo je črpalko, ki je črpala vodo iz rudnika.
*[[Rudarska hiša, Idrija|Idrijska rudarska hiša]] iz druge polovice [[18. stoletje|18. stoletja]] predstavlja značilno bivanjsko okolje nekdanjih rudarskih družin.
*Vstopna stavba jaška Frančiške, sedaj tehniški oddelek [[Mestni muzej Idrija|Mestnega muzeja Idrija]], v katerem so razstavljeni rudniški stroji in naprave iz konca 19.
*Magazin, zgrajen leta [[1769]] je bil rudniško skladišče, kjer so hranili žito in ga delili rudarjem. Danes v njem deluje [[Mestna knjižnica in čitalnica Idrija]].
*[[Gledališče, Idrija|Gledališka stavba]], postavljena hkrati z žitnim skladiščem, je znana kot prva namensko zgrajena gledališka stavba na Slovenskem, danes preurejena v kino dvorano. 
*Mestna hiša iz leta [[1898]], reprezentativna secesijska upravna palača – rotovž, je danes sedež [[Občina Idrija|občinske uprave]]. Ob 500-letnici rudnika in mesta so domači umetniki s [[sgrafit]]i okrasili njeno preddverje in sejno dvorano.
*[[Cerkev sv. Trojice, Idrija|Cerkev sv. Trojice]], najstarejša idrijska cerkev iz leta [[1500]], zgrajena na mestu, kjer je škafar leta [[1490]] odkril živo srebro.
 
== Kultura ==
Rudnik je Idriji omogočil tudi razvoj izobraževalnih in kulturnih ustanov, ki so Idrijčanom zagotovile znanje in omiko. Rudarstvo pa je v mesto pripeljalpripeljalo tudi [[čipka|čipko]], ki so jo razvijale idrijske klekljarice s svojim občutkom za estetiko in dodaten zaslužek.
Začetki šolstva v Idriji so povezani s [[protestantizem|protestanti]], ki so proti koncu 16. stoletja v Idriji ustanovili prvo šolo. V Idriji so korenine slovenskega strokovnega šolstva: rudnik je namreč leta [[1728]] ustanovil tehniško in zemljemersko šolo. Leta 1901 pa je bila v Idriji ustanovljena prva [[realka]] s poukom v slovenskem jeziku, danes [[Gimnazija Jurija Vege]].
 
V Idriji je ohranjena najstarejša [[Gledališče, Idrija|gledališka stavba]] na Slovenskem, ki so jo zgradili okrog leta [[1770]].
 
Leta [[1953]] v Idriji deluje [[Mestni muzej Idrija]], ki ima sedež na [[Grad Idrija|idrijskem gradu]]. V muzeju je predstavljena 500-letna zgodovina meste Idrije in rudnika živega srebra, večji poudarek pa je namenjen [[Idrijska čipka|idrijski čipki]] in [[20. stoletje|20. stoletju]]. Obenem si je možno ogledati jašek Frančiške z obnovljenimi rudniškimi stroji, [[Kamšt, Idrija|kamšt]] in [[Rudarska hiša, Idrija|rudarsko hišo]].
 
V 90. letih je bil urejen muzej na prostem - rudniški muzej [[Antonijev rov, Idrija|Antonijev rov]], ki omogoča turistični ogled nekdanjega rudnika.
 
Vojni muzej Idrija predstavlja vojaško zgodovino od leta [[1900]] do leta [[1991]]. Zajeta so obdobja [[1. svetovna vojna|1.] in [[2. svetovna vojna|2. sv. vojne]] in [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne za Slovenijo]]. Predstavljeni so originalni eksponati: oprema vojakov, uniforme, orožje, kape, čelade, odlikovanja.
 
V Idriji so 3 galerije, v katerih se postavlja različne začasne razstave, in sicer: Galerija Nikolaja Pirnata na [[Grad Idrija|gradu Gewerkenegg]], Galerija [[Sv. Barbara|sv. Barbare]] v kripti cerkve sv. Barbare ter Galerija pri Črnem orlu na Mestnem trgu.
 
Idrija se ponaša z eno najstarejših godb na pihala v Sloveniji - Godbenim društvom rudarjev Idrija. Najstarejša, doslej znana omemba godbe v Idriji je iz Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske, ki omenja nastop godbe-muzikantov 15. septembra [[1686]]. Pokojni profesor in muzejski delavec [[Janko Trošt]] je prišel celo do letnice [[1665]].
 
=== Idrijska čipka ===
[[Idrijska čipka]] je pomemben del slovenske kulturne dediščine, ki se je skozi čas ohranjala in razvijala. Idrijčani veščino klekljanja idrijske čipke, eno najzahtevnejših ročnih spretnosti, ohranjajo živo in prisotno tudi z vsakoletnim tradicionalnim mednarodnim [[Festival idrijske čipke|Festivalom idrijske čipke]].
Je spomenik iznajdljivosti, inovativnosti, vztrajnosti, natančnosti in potrpežljivosti. Lastnosti, ki so bile in so še skupne avtorjem vzorcev za klekljanje, klekljaricam, ponudnikom in uporabnikom čipk. Idrijčani veščino klekljanja idrijske čipke, eno najzahtevnejših ročnih spretnosti, ohranjajo živo in prisotno tudi z vsakoletnim tradicionalnim mednarodnim [[Festival idrijske čipke|Festivalom idrijske čipke]]. Na državnem tekmovanju v klekljanju za priznanje [[Ivanka Ferjančič|Ivanke Ferjančič]] se pomerijo v klekljanju tako otroci kot tudi odrasli.
 
=== Večji kulturni dogodki ===
* [[Festival idrijske čipke]] je mednarodna etnološka, gospodarska, kulturna, izobraževalna in zabavna prireditev v Idriji, kot uvod v poletne dni. Mesto v tem času obiščejo vsi, ki jih idrijska čipka vedno znova navdušuje. Festivalski dogodki se odvijajo na različnih lokacijah v Idriji.
* [[Tango festival, Idrija|Tango festival]] je sedaj že tradicionalen festival, ki ga v mesecu juliju organizira DGLG (Društvo glasbenikov in ljubiteljev glasbe). Festival običajno gosti različne glasbene izvajalce, še nepriznane, tiste, ki si glasbeno pot šele utirajo, pa tudi tiste, ki so znani  po Sloveniji in svetu.
 
=== Kulinarika ===
Idrija z okolico ponuja značilne jedi, sladice in pijače. [[Idrijski žlikrofi]], pripravljeni iz testa in polnjeni s krompirjevim nadevom, so s svojo značilno obliko najprepoznavnejša evropsko zaščitena praznična jed idrijskih gospodinj, pogosto na jedilniku državniških protokolarnih dogodkov. Največkrat so postreženi z bakalco - jedjo iz ovčjega mesa in zelenjave. Druge značilne idrijske jedi so [[zeljševka]], [[ocvirkovca]], [[smukavc]] in [[štruklji]]. Ob vsaki hiši v mestu je nekoč rasel pelinov grm. Rudarji so pelin kuhali in »pelinovko« mešali s špiritom v geruš, pelinovo grenčico.
 
== Gospodarstvo ==
Brezimni uporabnik