Sedem grških modrecev: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 1:
== Začetki filozofije ==
Začetki [[filozofija|filozofije]] segajo k mitu. Mit (μῦϑος) je pripoved v prispodobi o moralnih, fizikalnih ali kozmogoničnih (kozmogonija = nastanek sveta) dogodkih, navadno v obliki [[epska pesnitev|epskih pesnitev]]. Zanjo je značilno, da se zadovolji z opisom in ne išče racionalne utemeljitve za opis stvari ali dogodkov, temveč so ti utemeljeni v ravnanju bogov.
V 7. stoletju pr. Kr. se je pri [[Grki|Grkih]] razvila nova usmeritev v načinu opisovanja in razlaganja [[svet|sveta]], s čimer se je začel razvoj evropske misli. Nič več niso verjeli, da so božanske sile vzrok za nastanek sveta in za naravne pojave, ampak so za to iskali ''znanstveno'' razlago. V ta namen so opazovali [[narava|naravo]], kombinirali nastale vtise in tako prišli do svojih teorij, ki so bile včasih prav drzne. Ni naključje, da je ta novi način razmišljanja nastal tam, kjer so [[Grki|Grki]] po trgovskih poteh ali v okviru obširnega [[kolonizacija|kolonizacijskega gibanja]] prihajali v stik s tujimi ljudstvi in deželami: v grških kolonijah [[Mala Azija|Male Azije]] in spodnje [[Italija|Italije]]. Utemeljitelji te miselne usmeritve so se sprva imenovali ''veščaki'' (σοϕοί), šele kasneje pa nekoliko bolj zadržano ''prijatelji znanja'' (ϕιλόσοϕοι).
Vrstica 7 ⟶ 9:
* so prvi filozofi
* [[Aristotel|Aristotel]] jih je poimenoval tudi 'naravoslovci' - poskušali so podati razumno razlago sveta oziroma narave (ϕύσις)
* oddaljijo se od mita
* poskušali so odkriti prvo počelo (ἀρχή) - bili so prepričani, da iz nič ne more nič nastati
| |||