Leopold I. Habsburški: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 11:
Po nepričakovani smrti brata [[Ferdinand IV. Habsburški|Ferdinanda IV.]] (1654) je postal cesar v letu 1657. Prizadeval si je vzpostaviti položaj absolutističnega vladarja in tako stopal v spore z ogrskim in hrvaškim plemstvom, kar je povzročilo [[Zrinjsko-frankopanska zarota|proticesarsko zaroto]] (1664-70), ki sta v zadnji fazi vodila hrvaška plemiča [[Peter Zrinjski]] in [[Franjo Krsto Frankopan]]. Izkazal se je v vojnah in obrambi pred Turki, ter je izpod njih osvojil velike predele Ogrske, nakar je 1687 ogrski državni zbor priznal Habsburžanom dedno pravico do krone.
'''Leopoldovi problemi doma:'''
Gospodarstvo od najnižje možne točke, dosežene tam ob koncu 30-letne vojne, le zelo postopoma okreva, a odtekanje denarja = kapitala iz prostora se nadaljuje, nihče pa ne vlaga v nujno potrebno posodabljanje vsega!
Nujno potrebno posodabljanje: neki osnovni faktorji vsakdanjega življenja, promet = ceste, takrat ni bilo cest, noben jih ne vzdržujem naravne poplave so te prometnice spremenile v blato - niso imele trdne zasnove - to naj bi dala vlada, saj so pobirali davke. ▼
Nastopa doba vladarjevega tekmovanja s Francijo - bratranec Bourbon Henrik IV. ima enega sina, ki ima sina Ludvika XIII. in tega uspe kardinal poročit z mlajšo sestro Habsburžana Ano Avstrijsko, bratranca, čeprav sta bila bratranca.▼
▲Nujno potrebno posodabljanje: neki osnovni faktorji vsakdanjega življenja, promet = ceste, takrat ni bilo cest, noben jih ne
Bremena neprivilegiranih se nadalje povečujejo. Zavoljo izredno slabih življenjskih razmer je med ljudmi čedalje več osebnih kriz in kompleksov: vrhunec obtožb čarovništva in čarovniških procesov. V to vsesplošno slabo stanje pa udari konec 1679ga najhujša novoveška epidemija kuge! Pravzaprav dva napadam 1680 in 1682: velikanske izgube populacije so največja katastrofa za to ozemlje po Turkih! Manj obsežna, a prav tako pogubna kuga se pozneje ponovi še v letih 1715-1716. ▼
▲Nastopa doba vladarjevega tekmovanja s Francijo - bratranec Bourbon Henrik IV. ima enega sina, ki ima sina Ludvika XIII. in tega uspe kardinal
▲Bremena neprivilegiranih se nadalje povečujejo. Zavoljo izredno slabih življenjskih razmer je med ljudmi čedalje več osebnih kriz in kompleksov: vrhunec obtožb čarovništva in čarovniških procesov. V to vsesplošno slabo stanje pa udari konec
Ljudje so bili zakompleksani zaradi razmer: lakota, kobilice, potresi, kužne epidemije...
- 98% ljudi bilo nepismenih: splošna izobrazba je bila nizka, določenih pojavov si niso znali razložit
- v čarovniških procesih cerkev aktivno sodeluje, ker potrebuje spektakularno funkcijo, ki so jo lahko izpolnjevali z ogledi obračuna s čarovniki
- 90% od obsojenih bilo žensk: obtožili so jih sodelovanja s hudičem in to je bilo treba
• ogenj: sežig na grmadi - hudič bi jo rešil
• voda: zvezali in vrgli v vodo
• šele, ko je človek umrl so videli, da je bil nedolžen
• rezultat: niti enemu niso mogli dokončno
- Zakaj je kdo koga obtožil čarovništva? Ker je bilo treba najdit nekega krivca za slabe razmere.
'''Leopoldove vojne in ogrožanje slovenskega prostora:'''
Skrajni SV slovenskega prostora doživlja težke udarce! Prekmurje!
- madžarski upor zoper vladarjev absolutizem in protireformacijske pritiske -> vodi Jurij Rakocij
1703-11: znova huda uničenja Prekmurja (Na Madžarskem državljanska vojna: ena stran za vladarja, ena za plemstvo - za samostojno državo). Kruci napadejo in požgejo celotno Mursko polje, Ljutomer, napad na Radgono, oblegan je Ormož in uničena širša okolica.
'''SMRT VLADARJA 1705''' prinese nova upanja: Jožef I. je preudarnejši človekek, a ujet v habsburško politiko nepopustljivosti za ceno trpljenja ljudi.
== Družinsko življenje ==
| |||