Antična Grčija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 104:
V tem času je zgodovina Grčije v znamenju vzpona Aten. Te dobijo primat med grškimi polis, gospodarsko zacvetijo in prevzamejo vso trgovino na Egejskem morju, kar med drugim tudi odpre vrata demokratični ureditvi. Njen nosilec je [[Perikles]] (ok. 490 – 429 pr. n. št.). V demokraciji precej večjo vlogo kot doslej pridobi ljudska skupščina (vsi svobodni moški državljani Aten), iz katere se voljio porotniki in uradniki; skupščina sprejema zakone in odloča o vojni in miru. Sestaja se zelo pogosto, okoli štiridesetkrat na leto. Še zmeraj obstaja tudi 500-članski bulé, v katerem sedijo predstavniki desetih atenskih okrajev (fil), predstavniki vsake file pa 36 dni v letu tvorijo vlado (pritanije). Deluje tudi ljudsko sodišče, sestavljeno iz šest tisoč državljanov, ki so razdeljeni v vrsto manjših porotnih skupin. Nosilci izvršile oblasti, arhonti, so izbrani z žrebom; vojaške poveljnike, stratege, pa voli ljudska skupščina. Atenska demokracija je široko zasnovana, seveda pa ni primerljiva s tistim, kar si pod to besedo predstavljamo danes. Iz soodločanja so namreč izključene ženske, tujci in sužnji.
V tem času so se Atene močno utrdile z izgradnjo obzidja, sledile pa so tudi številne monumentalne granje na griču [[Akropola]], ki so jih v veliki meri omogočila sredstva pomorske zveze. V tem času so nastali Atenin tempelj [[Partenon]], Propileje in nekoliko pozneje Erehtejon, ob vznožju Akropole je nastalo glasbeno gledališče Odejon. V tem času delujejo tudi številni znani ustvarjalci kot kipar Fidija, dramaik [[Sofokles]] in zgodovinar [[Herodot]]. Antični viri Periklov čas tako označujejo kot zlato dobo.
'''Antična demokracija, kakršna se je najjasneje zarisala v Atenah, se od moderne demokracije razlikuje v naslednjih bistvenih točkah:'''
* Ta [[demokracija|demokracija]] je bila zaradi preglednosti polis neposredna in ne predstavniška.
* V njej se oblast ni delila na izvršno, zakonodajno in sodno.
* Ni bilo tistega, kar danes poznamo kot 'državo', namreč uradnega in oblastnega aparata, uradnikov, usposobljenih za posamezna področja.
* Državljanske pravice je imel samo del prebivalcev polis, namreč odrasli in polnopravni meščani. Ženske in sužnji so bili iz tega okvira izključeni, prav tako kot tudi svobodni tujci, ki so prebivali v polis in so jim v Atenah pravili meteki (μέτοικοι); če so ti prispevali 'denar za zaščito', so dobili dovoljenje za bivanje v polis in opravljanje poklica.
'''Grki so v 5. stoletju razumeli demokracijo po treh bistvenih načelih:'''
* Enake pravice za vse (ἰσονομία).
* Popolna svoboda političnega izražanja mnenj (ἰσηγορία).
* Enake možnosti za opravljanje državnih funkcij (ἰσοτιμία).
=== Peloponeške vojne ===
| |||