Sofistika: razlika med redakcijama

dodanih 733 zlogov ,  pred 8 leti
m (Bot: Migracija 49 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q166955)
 
== Sofistika kot miselno gibanje ==
Izvorno pomeni beseda ''sophistes'' modreca, tistega, ki poseduje modrost. Sprva se je naziv sofist nanašal na ''Sedem modrih mož'' Stare Grčije ([[Solon]], [[Bias]], [[Tales]], [[Anaharsis]], [[Kleobulos]], [[Pitako]]s, [[Hilon]]). Kasneje je sofistika označevala skupino [[retorika|retorikov]] in govornikov, ki so posredovali svojo modrost (gr. ''sophia'') proti pogosto visokem plačilu. Sofistika je zaradi svoje družbeno naravnane funkcije (sofisti so bili pogosto javni govorniki ter [[politik]]i) postala [[doktrina]], ki postavlja v središče [[kozmos]]a človeka. Osnovno načelo sofistike povzema [[Protagoras|Protagorov]] izrek ''homo mensura'', človek je merilo vseh stvari. Sofistiko bi lahko opredelili kot »prvi pojav moralnega, političnega in spoznavnega [[relativizem|relativizma]]«.
 
V drugi polovici 5. stoletja je grška mesta, predvsem [[Atene|Atene]], zajelo močno duhovno razsvetljensko gibanje. Nevzdržno izvijanje iz tradicionalnih spon je po drugi strani ustrezalo čedalje bolj uveljavljenemu prepričanju, da je aktualne politične, gospodarske in moralne probleme mogoče razumsko obvladovati. Zlasti mlade ljudi je prevzel neznanski optimizem. Nič se ni zdelo nemogoče, pri sofistih, glavnih zastopnikih tega gibanja, pa si je vsakdo lahko pridobil znanja in spretnosti, ki jih je potreboval v javnem in zasebnem življenju, tudi ἀρετή ('krepost').
Znani sofisti so poleg Protagore bili tudi [[Gorgias]], [[Trazimah]], [[Kratil]] in [[Antifon]]. Večina najpomembnejših sofistov se pojavlja v [[Platon]]ovih [[dialog]]ih v vlogi nastopaških [[Sokrat]]ovih nasprotnikov.
 
Izvorno pomeni beseda σοϕιστής (''sophistes'') 'strokovnjaka', 'izvedenca', 'modreca', tistega, ki poseduje modrost. Sprva se je naziv sofist nanašal na ''Sedem modrih mož'' Stare Grčije ([[Solon]], [[Bias]], [[Tales]], [[Anaharsis]], [[Kleobulos]], [[Pitako]]s, [[Hilon]]). Kasneje je sofistika označevala skupino [[retorika|retorikov]] in govornikov, ki so posredovali svojo modrost (gr. ''sophia'') proti pogosto visokem plačilu. Sofistika je zaradi svoje družbeno naravnane funkcije (sofisti so bili pogosto javni govorniki ter [[politik]]i) postala [[doktrina]], ki postavlja v središče [[kozmos]]a človeka. Osnovno načelo sofistike povzema [[Protagoras|Protagorov]] izrek ''homo mensura'', človek je merilo vseh stvari (grško: ''Ἄνϑρωπος μέτρον ἁπάντων.''). Sofistiko bi lahko opredelili kot »prvi pojav moralnega, političnega in spoznavnega [[relativizem|relativizma]]«.
 
Znani sofisti so poleg Protagore bili tudi [[Gorgias]], [[Trazimah]], [[Kratil]] in [[Antifon]]. Večina najpomembnejših sofistov se pojavlja v [[Platon]]ovih [[dialog]]ih v vlogi nastopaških [[Sokrat]]ovih nasprotnikov.
 
Naš najpomembnejši vir, [[Platon|Platon]], je bil zagrizen nasprotnik sofistov, zato je [[Sokrat|Sokrat]] v njegovih spisih skoraj vedno v sporu z njimi.
 
== Phýsis in nómos ==
55

urejanj