|
=== [[Prva križarska vojna]] (1095-99): od Antiohije in naprej proti Jeruzalemu===
====Epizoda v Edesi====
* [[Baldvin Boulonjski]], ki se je s svojimi vitezi od glavnine križarske vojske odcepil oktobra prejšnjega leta, osvoji trdnjavo zahodno od Evfrata. Politično zavezništvo mu ponudi krščanski guverner mesta Edesa [[Toros]], ki je kot ortodoksni kristjan vladal pretežno armenskemu prebivalstvu in se zapletal v konflikte s sosednjimi seldžuškimi vladarji.↓
* → Torosovo ponudbo o zavezništvu je Baldvin sprejel, še več: ker je Toros bil brez potomcev, je Baldvina posinovil in prograsil za naslednika, s tem pa si je Baldvin pridobil legitimno pravico do vodenja Edese.
* [[1. marec|1. marca]] - so armenski podložniki v linču Torosa s soprogo umorili. Linč je verjetno sporovociral Baldvin, ki mu je bil Toros v njegovih političnih ambicijah napoti. Ne glede na prejšnje posinovljenje se je poročil s Torosovo hčerko in s tem nameraval utrditi pravico do prestola. Ustanovljena je bilaustanovil prvaprvo križarskakrižarsko državnadržavno tvorba [[Grofija Edesa|Grofijo Edeso]].
* Istega leta je zatrl zaroto, ki so jo proti njemu pripravljali nekateri armenski podložniki.
* Med obleganjem Antiohije je križarjem pošiljal denar in hrano, sam pa se obleganja ni udeležil.
* maj - Na poti v Antiohijo je Edeso tri tedne oblegal mosulski atabeg [[Kerboga]] preden je odnehal in se odpravil naprej v pomoč oblegancem v Antiohiji.
* Konec leta se je Baldvinu v Edesi pridružil še brat [[Godfrej Bouillonski]]. Skupaj sta napadla alepskega guvernerja [[Ridvan (guverner Alepa)|Ridvana]] in ga premagala, vendar sta za zavzetje Alepa imela premajhno vojsko in sta se vrnila v Edeso.
====Obleganje Antiohije in zavzetje====
* Medtem ko se je Baldvin Boulonjski utrdil v Edesi, je križarska glavnina z velikimi težavami oblegala Antiohijo.
* Občasna pomoč Baldvina, pomoč lokalnih kristjanov in kakšna priložnostna pošiljka po morju so bile za oblegovalce veliko premalo. Križarski tabor je zajela huda lakota, število konj se je drastično zmanjšalo.↓
* → Vojaki in vitezi so pričeli dezertirati. Ker so križarji v brezupni situaciji izgubili zaupanje v Bizantince, je tabor je zapustil bizantinski general in vodič [[Tatikij]]. Dezertiral pa je celo potujoči pridigar [[Peter Puščavnik]].
* [[9. februar|9. februarja]] - so križarji porazili vojsko iz Alepa, ki ji je poljeval guverner [[Ridvan]], sicer sin damaščanskega sultana [[Tutuš I.|Tutuša I.]].
* [[4. marec]] - Pred Antiohijo je prispela flota angleških okrepitev z materialom za obleganje, ki so ga prispevali Bizantinci. Vodil naj bi jo [[Edgar Atheling]], zadnji anglosaksonski pretendent za angleški prestol, kar pa je dvomljivo, saj se njegova prisotnost nekaj mesecev prej omenja na Škotskem in težko bi tako kratkem času do Antiohije. VsekakorMestna paposadka je bilo na bizantinskem dvoru veliko angleških najemnikov, ki so se lahko organiziraliopremo za pomoč križarjem. Oblegovalne naprave je voditelj oblegancev [[Yaghi-Siyan]] uničilobleganje z izpadom uničila.↓
* april - Križarji zavrnejo diplomatsko ponudbo Fatimidov o sodelovanju.
* april - Seldžukom sovražno fatimidsko odposlanstvo, ki ga je vodilo sklepanje »''sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj''« je prispelo pred Antiohijo, da bi sklenilo dogovor s križarji. Ker je bil cilj križarjev Jeruzalem, do katerega so imeli ambicije tudi Fatimidi, je bil vsak kompromis nemogoč. Konec ↓
* maja → se je Antiohiji približevala vojska iz Mosula pod poveljstvom atabega Kerboge in njegovih "''zaveznikov''". Vmes je Kerbogo zadržalo neuspešno obleganje [[Grofija Edesa|Edese]], kjer je izgubil tri tedne.- Bohemond je odkril šibko točko v obrambi mesta in sicer v poveljniku armenskega rodu Firuzu, ki je poveljeval enemu od obrambnih stolpov.
[[3. junij]] - Križarji so po Bohemondovem načrtu, ki je imel v nasprotnikovih vrstah izdajalca, zasedli celotno mesto Antiohijo razen citadele. Nad prebivalci so izvršili pokol.
* [[2. junij]]a -
* [[5. junij]]a, tri dni po padcu Antiohije, je pred obzidje prispeprispela vojska mosulskega atabega Kerboge. Bivši oblegovalci postanejo zdaj sami oblegani, zaloge hrane so ponovno pičle, morala tudi. KerboginKerboga poskus prebojaposkuša v mestonaslednih dneh večkrat -prebiti neuspešnoobrambo. ▼** opoldne je naveličan obleganja dezertiral [[Štefan Bloiški]] skupaj s še nekaj vitezi nazaj po kopnem preko Konstantinopla vrnil v Evropo.
* [[10. juij]] - Sicer nepomemben menih [[Peter Bartolomej]] dobi vizijo in v eni od antiohijskih cerkva "''odkrije''" Sveto sulico. Morala križarjev se jeskokovito dvignila.
** Popoldne je Bohemond v skladu z dogovorom s Firuzom fingiral pohod nasproti Kerbogi. V temi se je vrnil nazaj.
* [[3. junij]] -
** Ponoči zjutraj: Bohemondovo zavzetje stolpa, ki ga je nadzoroval izdajalec Firuz, je potekalo po načrtu. Mesto je bilo popolnoma nepripravljeno na val napadalcev, ki je nemudoma začel s klanjem po ulicah ne glede na stan, veroizpoved, vojaški status.
** Poveljnik obrambe Yaghi-Siyan je pobegnil, vendar so ga lokalni kristjani ujeli in obglavili.
** Do večera je bilo celotno mesto pod nadzorom razen citadele, ki jo je branil Yaghi-Siyanov sin.
* Ker je bil za osvojitev mesta zaslužen predvsem Bohemond Tarantski, ki je imel ''aduta'' - izdajalca med obleganci - v svojih rokah, je lahko ostale voditelje križarskega pohoda pripravil, da so mu priznali prvi delež in plemiški naziv v osvojenem mestu. S tem se ni strinjal Rajmond Touluški, ki je zahteval spoštovanje dogovora z Bizantinci.
* V kandidaturi za antiohijskega patriarha so si bili križarji enotni. Izbran je bil papeški legat [[Ademar Monteilski|Ademar]].
▲* [[5. junij]]a, tri dni po padcu Antiohije, pred obzidje prispe vojska mosulskega atabega Kerboge. Bivši oblegovalci postanejo zdaj sami oblegani, zaloge hrane so ponovno pičle, morala tudi. Kerbogin poskus preboja v mesto - neuspešno.
* [[7. junij]] - Kerbogin ponoven poskus preboja v mesto - neuspešno.
* [[9. junij]] - Še tretjič neuspešno.
* [[10. junij]] - Sicer nepomemben menih [[Peter Bartolomej]] dobi vizijo in v eni od antiohijskih cerkva "''odkrije''" Sveto sulico, s katero so prebodli Kristusa na križu, se je morala križarjev skokovito dvignila. Redki, ki so dvomili v pristnost sulice, saj si je isto relikvijo že stoletja lastil Konstantinopel, so raje molčali. Medtem je Kerboga zategoval zanko okoli mesta.
* [[27. junij]]
| 