Le Corbusier: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Viri |
dopolnjeno iz fr wiki |
||
Vrstica 97:
Dne 27. avgusta 1965 je Le Corbusier umrl med plavanjem na Cap-Martinu, kjer je tudi pokopan. Uradno slovo je bilo 1. septembra v Cour Carrée v Louvru.
== Delo ==
== Hiše Citrohan in sodobna mesta ==▼
Njegova arhitekturna dela lahko razdelimo v naslednje skupine:
* Več stanovanjski objekti
* Tipske hiše
* Individualne hiše
* Prebivališče z delavnico
* Urbanizem
* Industrijski programi
* Verska arhitektura
Izdelal je tudi množicp študij in projektov, ki nikoli niso bili izvedeni v realnosti, so pa pripomogle k razmisleku o sodobni arhitekturi.
▲=== Hiše Citrohan in sodobna mesta ===
V zbranih člankih je Le Corbusier predlagal novo arhitekturo, ki bi zadovoljila zahteve industrije in funkcionalizma. Njegovi predlogi obsegajo tudi prvi načrt sodobnega mesta in dva tipa stanovanj, ki so postala podlaga za večino njegove arhitekture: hiša ''Monol'' in bolj znano, hiša ''Citrohan'' (Maison Citrohan), ki jo imenujejo tudi "stroj življenja".
Vrstica 106 ⟶ 119:
Le Corbusierjev teoretični socialni program je kmalu postal resničnost. V letih 1925-1926 je zgradil delavsko mesto s 40 hišami v stilu ''Citrohan'' v Pessacu pri Bordeauxu. Na žalost so izbrani dizajn in barve izzvale nasprotovanje oblasti, ki so zavrnile priključek na javni vodovod tako, da so stavbe šest let ostale nenaseljene.
=== Pohištvo ===
Leta 1928 je na ''Salon d'Autumne'' v Parizu Le Corbusier in njegova ekipa oblikovalcev prikazala nekatere kose pohištva. Le Corbusier je začel eksperimentirati z oblikovanjem pohištva potem ko je pozval arhitektko Charlotte Perriand naj se pridruži ekipi. Pohištvo je opisal že v svoji knjigi iz leta 1925 ''L'Art Décoratif d'aujourd'hui'' in ga opredelil kot tri različne vrste: tipsko-potrebno, tipsko-funkcionalno in predmeti prilagojeni človekovim okončinam.
Prvi rezultati sodelovanja so bili trije kromirani cevasti jekleni stoli, namenjeni dvema izmed njegovih projektov, hiša ''La Roche'' v Parizu in paviljon za cerkev Barbare in Henryja. Leta 1929 je program razširil z linijo pohištva za dom. To so bili stoli tip LC-1 originalno imenovan "''Basculant''", LC-2 ali "''Fauteuil grand confort, petit modèle''", LC-3 ali "''Fauteuil grand confort, grand modèle''", in LC-4 ali "''Chaise longue''".<ref>[http://ifitshipitshere.blogspot.com/2010/06/le-corbusier-classics-lc2-lc3-and-lc4.html Le Corbusier Classics LC2, LC3 and LC4 Get Colorful, Courtesy Of Cassina.] 2010-07-27</ref>
== Najbolj znani sodelavci ==
Le Corbusier je delal v ateljeju na Rue de Sèvres z več kot 200 zaposlenimi v letih od 1922 do 1965. To so bili predvsem francoski in švicarski študenti do leta 1929, ki so delali do okoli šest mesecev, občasno so delali tudi drugi tuji študenti. Imel je zaposlene tudi stalne sodelavce in študentske pripravnike, v tujini je najemal sodelavce na določenih projektih ali raziskovalnih nalogah. Navedeni so le nekateri:
Edith Aujame, Roger Aujame, Badovici, Balkrishna Vithaldas Doshi (od 1951 do 1954), Vladimir Bodiansky (vzdevek "Bod"), Bossard, Bossu, Candilis, Lucio Costa, Jane Drew, M. Ducret, Écochard, Marc Emery, Maxwell Fry, Guillermo Jullian de la Fuente, Fernand Gardien, Guillermo Gómez Gavazzo, Jean Ginsberg, Pierre Jeanneret, André Maisonnier (od 1950 do 1959), Jean de Maisonseul, Georges Maurrios (še posebej po 65), Mayekawa, Jacques Michel, Miquel, Serge Micheloni, Oscar Niemeyer, José Oubrerie, Amédée Ozenfant, Charlotte Perriand, Jean Petit, Jean Prouvé, Sahakura, Rogelio Salmona, German Samper, Rainer Senn, José-Luis Sert, Justino Serralta, N.N Sharma, Jerzy Soltan, Édouard Trouin, Guy Rottier, Simonet, Jean-Louis Véret, André Wogenscky (vzdevek "Vog"), Woods, Iannis Xenakis (od 1947 do 1960), in drugi.
== Spomeniki ==
Vrstica 122 ⟶ 140:
* Promenada Le Corbusier, dolga promenada ob vodi pri Roquebrune-Cap-Martin.
* Muzej Le Corbusier, Sector-8, Chandigarh, Indija.
Skupina držav (Nemčija, Argentina, Belgija, Francija, Japonska in Švica) so predlagale uvrstitev nekateril Le Corbusierovih del s skupnim naslovom "''L’œuvre architecturale et urbaine de Le Corbusier''" (Arhitekturna in urbanistična dela Le Corbusierja) na seznam svetovne dediščine Unesca. Na 33. seji odbora Unesca so predlog vrnili v dopolnitev.<ref>[http://whc.unesco.org/download.cfm?id_document=102373 Décision : 33 COM 8B.19] UNESCO, ''Rapport des décisions de la 33e session du Comité du patrimoine mondial (Séville, 2009)''</ref>{{,}}<ref>[http://whc.unesco.org/fr/listesindicatives/1666/ |titre=L’œuvre architecturale et urbaine de Le Corbusier |site=whc.unesco.org |consulté le =2 décembre 2010.]</ref>
== Viri in sklici ==
| |||