Prostozidarstvo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 70 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q41726
Brez povzetka urejanja
Vrstica 63:
<small>Opomba: nazivi se v slovenskem jeziku zapisujejo z velikimi začetnicami.</small>
 
Lože predstavljajo »federacijo« prostozidarskih organizacij v okviru suverenosti Velike Lože. Vendar je smoter prostozidarstva gradnja »templja ljubezni«, »bratske verige«, oziroma »idealne lože«, ki povezuje vse brate na duhovnem nivoju, kaakor trdijo prostozidarji, akr pa seveda ni čisto tako. Tudi v prostozidarskih ložah se delijo na "bolj in manj enake," le da to ne razglašajo naokoli, tisti pa, ki sop v njih se pač morajo sprijazniti z dejstvi, tradicijo in manipulacijo, ki je imanentna prav vsem tajnim organizacijam.
 
== Monografske publikacije slovenskih piscev ==
# [[France Kidrič]]: (knjižica ni v [[COBISS]]-u)
# [[Ivan Ahčin]]: ''Prostozidarstvo.'' [[Zveza fantovskih odsekov]], Ljubljana, [[1941]].
# [[Andrej Dvoršak]]: ''V znamenju lože''. [[Delo]] - [[Novice]], [[1994]]. Knjiga je bila 7 let v bunkerju in šele po razsodbi [[Ustavno sodišče RS|Ustavnega sodišča]], ki je razsodilo, da avtor ni posegal v zasebnost tožnika, brata prostozidarja, ko je zapisal njegovo ime in opisal dogodke v loži, ki jim je bil priča, jo je Delo lahko poslalo v knjigarne, 700 izvodov je odšlo med bralce že ob izidu marca 1994, vendar je bilo že v tisku izbrisanih mnogo imen. V njej avtor opisuje ustanavljanje prostozidarske deputatske lože ''Illyria'' pod pokroviteljstvom ''Velike lože Avstrije'' in navaja imena nekaterih članov ter podaja zgoščen pregled prostozidarstva na slovenskem ozemlju. Pisana je kot avtorjeva osebna izkušnja s prostozidarji in prostozidarstvom, ki se jo je lotil kot raziskovalni novinar. Podrobno je opisan tudi [[sprejemni ritual (prostozidarstvo)|sprejemni ritual]] v ložo. Knjiga dokazuje, da nečastni nameni ne morejo razkriti smisla delovanja prostozidarstva, manipulatorstva in povzpetništva posameznikov.
# [[Tone Perčič]]: ''Prostozidarstvo : zgodovina, zarote'', [[Mladinska knjiga]], [[2000]].
# [[Branko Šömen]]: ''Molčeče nevidno bratstvo: prostozidarstvo na Slovenskem'', Založba Magnolija, [[2002]]. Avtor opisuje razvoj prostozidarstva in ob tem tudi zelo na kratko obdela masonerijo v Sloveniji, hkrati pa se javno izpostavi kot član bratovščine. Knjigi sta pisani z dveh zelo različnih izhodišč, zato skupaj podajata zakroženo celoto masonerije na slovenskem. Zanimivo je, da imata obe knjigi zelo podobno grafično podobo, pri čemer je založba povzela rešitev [[kotnik]]a in [[šestilo|šestila]] z Delove izdaje, ki je bila prva knjiga o prostozidarstvu po letu 1945 in tretja v Slovenskem jeziku.