Vipava: Razlika med redakcijama

odstranjenih 236 zlogov ,  pred 7 leti
slog
(zamenjal sliko sarkofagov)
(slog)
|regija=Goriška regija
}}
[[Slika:Karte Vipava si.png|thumb|right|300 px|Položaj občine Vipava v Sloveniji]]
 
 
'''Vipava''' je [[naselje]] in središče [[občina Vipava|istoimenske občine]], ki leži v zgornjem delu [[Vipavska dolina|Vipavske doline]], ob številnih [[izvir]]ih reke [[reka Vipava|reke Vipave]], ki ima kot edina reka v Evropi deltast izvir. Zaradi številnosti izvirov so prebivalci zgradili 25 [[Most|mostov]]; najimenitnejši in najstarejši je most za Lanthierjevo graščino. Prav zaradi mnogih mostov pravijo kraju tudi male oziroma slovenske [[Benetke]]. Domačini in prebivalci okoliških vasi pa Vipavi še danes radi rečejo kar ''trg''. Pod tem imenom je kraj zapisan v dokumentu iz leta 1367, ko so tržani dobili pravico do svojega [[Sejem|sejma]].
 
==Zgodovina==
Prvi prebivalci Vipave so bili [[Kelti]]. Od tod tudi njeno ime; beseda Vipava izhaja iz dveh [[kelti|keltskih]] besed: »wip« (ta beseda pomeni ''dolina'', ''pokrajina'') in »ach« (''skala'', ''kamen''), v prostem prevodu iz keltščine: ''dolina pod [[skala]]mi''. Arheološka odkritja pričaje, da je bila v Vipavi tudi [[Rimski imperij|rimska]] naselbina. Leta [[394]] je najverjetneje nekje v bližini potekala za [[krščanstvo]] pomembna [[bitka pri Mrzli reki]] (danes [[Hubelj]]), kjer je [[Cesar]] [[Teodozij]] je s pomočjo vipavske [[burja|burje]] porazil [[Evgenij]]a.
O zgodovinski pomembnosti Vipave priča predvsem vrsta gradov. Tu so živele premožne [[Plemič|plemiške]] družine: [[Herbersteini]], [[Thurn und Taxis|Thurni]], [[Edlingi]], [[Baumkirchner|Baumkirchnerji]] in kot zadnja plemiška rodbina [[Lanthier|Lanthierji]]. O njihovem bivanju pričajo razvaline [[Stari grad nad Vipavo|Starega gradu nad Vipavo]], na strmem pobočju [[Nanos|Nanosa]], [[Grad Tabor (Vipava)|Grad Tabor]] in Lanthierjev dvorec v središču Vipave, ki je dobil [[Barok|baročno]] podobo v 18. stoletju. Na razglednem gričku severozahodno od Vipave so si Lanthierji v 17. stoletju zgradili lovski dvorec [[Zemono]], ki je danes ena redkih povsem ohranjenih [[Renesansa|renesančnih]] stavb v Sloveniji.
 
Stavbni fond Vipave je pretežno iz 18. in 19. stoletja. Premožni, pa tudi manj premožni Vipavci so hoteli svoj kraj čimbolj olepšati, zato so krasili stavbe z vhodnimi portali, po domače »kolonami" ali "portoni«. Te je moč videti povsod, tudi v ozkih vipavskih ulicah. Pred Lanthierjevim dvorcem so vidni kamniti baročni dečki – putti, ki so nekdaj krasili grajski park. Sakralna dediščina se izkazuje med drugim v župnijski cerkvi sv. Štefana, ki jo krasijo znamenite freske [[Franc Jelovšek|Franca Jelovška]] in [[Janez Wolf|Janeza Wolfa]]. Med posebne znamenitosti Vipave sodita več kot 4500 let stara [[Sarkofag|sarkofaga]], dva izmed šestih v Evropi, ki ležita na vipavskem pokopališču od leta 1845, ko ju je dal pripeljati iz [[Egipt|Egipta]] [[Anton Lavrin]].
 
{{kategorija v Zbirki}}
<gallery>
Slika:Vipava statues in front of the Lanthieri castle 26092009 166.jpg|Baročni kipci v parku pred dvorcev
</gallery>
 
===[[Jože Plečnik|Plečnikov]] spomenik padlim v [[NOB]] na vipavskem trgu===
Spomenik NOBpadlim v [[narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilnem boju]] arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872-1957) iz leta 1950 naj bi, po mnenju nekaterih, spadal v najzanimivejšo skupino spomenikov, kjer je hotel Plečnik ustvariti nekaj povsem novega, kjer se je hotel ogniti spominom na preteklost in misliti bolj na sedanjost. S postavitvijo zadružnega doma v letih 1948 do 1950 in postavitvijo Plečnikovega spomenika padlim 5. oktobra 1952 je bil dokončno oblikovan drugi vipavski trg, ki je danes prepoznavni znak Vipave.
 
===Grad Tabor (Baumkircherjev turn)===
{{glavni|Baumkircherjev turn}}
Ob glavnih izvirih Vipave so v 14. st. postavili stolpast grad, sprva last oglejskega patriarha. Kasneje je lastnik t.i. Spodnjega gradu postal baron [[Andrej Baumkircher]], slavni vojskovodja in prijatelj [[Erazem Predjamski|Erazma Predjamskega]]. Kasnejši lastniki Spodnjega gradu so bili grofje Thurni in nato Edlingi, od katerih je grad prevzela leta 1565 grofica Lavrencija Lanthieri. Lanthieriji so ga stoletje pozneje prezidali in opremili z rustičnim portalom, ki nosi letnico 1653. Zaradi možnosti [[Turški vpadi|turških]] in [[Benetke|beneških vpadov]] so grad zavarovali z obzidjem. Verjetno so ljudje zaradi tega grad imenovali Tabor.
Neposredno pred Lanthierijevim dvorcem je po angleškem vzoru urejen grajski park. V središču parka je fontana z bazenom v obliko štiriperesne deteljice. Za časa Lanthierijev so stali v parku številni baročni kipi dečkov (puttov), ki v rokah držijo različne rekvizite.
 
===Lanthierjeva graščina===
===Lanthierjev dvorec ali Novi grad===
Lanthieriji so bili vneti graditelji. Ob izvirih Vipave so postavili poleg starega Baumkirchnerjevega gradu sredi 17. stol. dvorec, ki ga na zunanji strani krasijo štukature. Zgradili naj bi ga leta 1669 in je tipičen primer beneške arhitekture. Prvotno je bil dvorec mnogo skromnejši, leta 1762 pa so ga Lanthieriji prenovili in takrat je dobil današnjo baročno podobo. Nazadnje je v gradu do 1910 leta živel grof Karel Friderik Lanthieri. Od leta 1918 do oktobra 1991 je bil dvorec v vojaških rokah.
 
===Stari vipavski grad===
Tik nad krajem (lokacija: {{koord|45.850655|N|13.964315|E|type:landmark_region:SI|display=inline}}) so na strmem hribu slikovite razvaline. Na pobočju uspeva več primerkov sredozemskega zimzelenega hrasta ali črnike. Grad, zgrajen najverjetneje v 12. stoletju, je v virih prvič omenjen leta 1275 kot Gornji vipavski grad. Bil je v lasti [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]]. Kot deželno knežji fevd je pogosto menjal gospodarja.
Leta 1344 je prišel v last [[Habsburžani|Habsburžanov]], leta 1487 pa je pripadel plemiški rodbini Herbersteinov. Za krajši čas so ga v 1. polovici 16. stol. zavzeli celo Benečani, ki pa so jih Habsburžani kmalu pregnali.
Po letu 1577 je postal last družine [[Lanthieri]]; verjetno v 17. stol. pa so grad opustili in je začel propadati.
 
===Vojaški vojni muzej===
[[Muzej]] se nahaja v [[Vojašnica|vojašnici]] Slovenske vojske "Janko Premrl - Vojko" in je bil prvi muzej take vrste v okviru [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]. Zbirka štabnega vodnika Mitje Močnika temelji na izkopaninah, ki so bile najdene na položajih [[Avstro-ogrska skupna vojska|avstro-ogrskih]] in [[Italijanska kopenska vojska|italijanskih]] enot na [[Soška fronta|soški fronti]]. Muzej sestavlja pet razstavnih prostorov:
1. # avstro-ogrsko obvezovališče (Feldlazaret) za težje ranjence,
2. # avstro-ogrska univerzalna delavnica za kovača, mizarja, čevljarja in krojača,
3. # delovni in bivalni prostor poveljnika avstro-ogrskega bataljona (K.u.K. Baon-Komanndo),
4. # podzemni oddelčni zaklonilnik - [[kaverna]], ki je služila kot manjše priročno skladišče s telefonsko centralo,
5. # povezovalni in strelski rov (Lauf-schutz Graben) s stražarskim mestom in stražarjem.
 
===Izviri [[Reka Vipava|reke Vipave]]===
Za osrednje izvire reke [[Vipava (reka)|Vipave]] veljajo: Podskala, za Tabrom, v Podlipci, Podfarovž, v jami in Sležencu. Med obiskovalci in domačini je Podskala priljubljena točka za oddih.
 
==Znani krajani==
 
== Glej tudi ==
* [[Vipavska dolina]]
* [[Vipavski vinorodni okoliš]]
 
* [[Občina Vipava]]
==Sklici==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Reflistsklici|2}}
 
== Zunanje povezave ==
* [http://zupnija-vipava.si/?page_id=30 Uradna stran Župnije Vipava z opisom cerkve sv. Štefana]
* [http://www.slovenia.info/si/Mesta-in-kraji-v-Sloveniji/Vipava,-Vipavska-dolina.htm?_ctg_kraji=3144&lng=1 Vipava na uradnem turističnem portalu Slovenia.info]
 
== Viri ==
* Materiali Turističnega informacijskega centra Vipava
 
==Reference==
{{Reflist|2}}
 
{{Vipava}}
 
[[Kategorija:Vipava|* ]]
[[Kategorija:Naselja Občine Vipava]]
[[Kategorija:Vipava|*]]
 
[[pl:Vipava]]
72.193

urejanj