Henri Matisse: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
dodano
Vrstica 3:
'''Henri-Émile-Benoît Matisse''', [[Francozi|francoski]] [[umetnik]], * [[31. december]] [[1869]], [[Le Cateau-Cambrésis]], [[Nord-Pas-de-Calais]], [[Francija]], † [[3. november]] [[1954]], Cimiez zdaj [[Nica]].
 
Matisse je bil mojstrski [[risba|risar]], [[graverstvo|graver]], [[kiparstvo|kipar]] in [[slikar]], znan pa je predvsem po domiselni uporabi [[barva|barv]] v slikarstvu ter svoji izvirni tehniki. Sprva so ga označevali za [[Fauvizem|fauvista]], kasneje pa je pridobil slavo kot predstavnik klasične smeri francoskega slikarstva. Matisse, [[Picasso]] in [[MarcelaMarcel Duchamp]] veljajo za največje umetnike [[20. stoletje|20. stoletja]].
 
== Življenjepis ==
Vrstica 39:
 
== Delo ==
Henri Matisse velja za enega najvplivnejših slikarjev 20. stoletja in za pionirja fauvizma. Njegovo delo je vplivalo na mnoge umetnike na različnih področjih umetnosti. Zaradi primitivnega in divjega sloga, uporabe močnih, pisanih in intenzivnih barv ter naglih potez so fauviste označili za divje zveri (francosko betes fauves). Fauvisti so nasprotovali impresionizmu, motivi so bili zanje postranskega pomena, pomemben je bil izraz. Matissu je bilo pomembno, da sta bila ozadje in predmet enakovredna in da noben motiv ni izstopal. Barvo je uporabljal kot sredstvo za izražanje in ne za opisovanje.
 
V njegovih slikah se pozna vpliv dežel, ki jih je obiskoval: Maroko, Alžirija, Rusija, Anglija Polinezija. V njegovih slikah se poajvljajo ženske od zgodnjega do poznega dela leta 1950, prevladujejo in kažejo na Matissa v različnih fazah.
 
Kot slikar se je poizkušal tudi v tradicionalnih motivih, krajini, tihožitju ter pastoralnih temah. Pomemben del je ciklus slik z motivom odprtega okna, kjer je želel ustvariti vtis pogleda skozi okno v svet. Matissove slike so pripomogle k uveljavljanju večine formalističnih načel v moderni umetnosti.
 
Pred koncem življenja je dobil naročilo za opremo Kapele svetega rožnega venca v dominikanskem samostanu v mestu Vence (1948-51). Tukaj se je lahko izrazil na vse znane načine: kot slikar, kipar, arhitekt, risar, oblikovalec in dekorater. Uporabil je moč svetlobe, barve, črte in prostora in z njimi ganil gledalca in obiskovalca. Matiss je o kapeli zapisal: "Ta kapela zame predstavlja vrhunec življenja, polnega del."
 
Matissovo delo lahko razdelimo v pet obdobij:
* obdobje fauvizma (1900–1908)
* ekperimentalno obdobje (1908–1917)
* Obdobje v Nici (1917–1929)
* Obdobje podaljša preprostosti (1929-1940)
 
 
== Viri in sklici ==