Sveti Lovrenc: Razlika med redakcijama

'''Sveti Lovrenc''', tudi ''Lovrenc Rimski'', ({{lang-la|Laurentius}}, <small>pomeni</small> "[[lovor|lovorov venec]]"); (približno 225–258), je bil eden izmed sedmih [[Diakon|diakonov]] rimske Cerkve, ki je služil [[Papež|papežu]] [[Sikst II.|Sikstu II]] in je bil mučen med vladavino [[Rimski imperij|rimskega]] cesarja [[Valerijan|Valerijana]]. Čeprav mlad, je užival papeževo zaupanje in zasedel odgovorni položaj kot upravitelj cerkvenega premoženja, skrbel pa je tudi za darovanje ubogim. Za časa vladanja cesarja Valerijana (od leta 253 do leta 260) so papeža kot [[Kristjan|kristjana]] zaprli in ubili. Lovrenc naj bi, kot njegov zvest služabnik, hotel umreti z njim, a mu je papež naročil, naj denar iz zakladnice razdeli revežem, saj naj bi že čez nekaj dni sam doživel enako usodo kot papež sam. Rimski načelnik Hipolit je od Lovrenca zahteval zaklade Cerkve in le – ta je predenj pripeljal ubožne, vdove in sirote in jih predstavil kot večje zaklade [[Rimskokatoliška cerkev|cerkve]], kot naj bi jih imel Hipolitov cesar. Razjarjen Hipolit ga je ukazal mučiti, na koncu pa so ga živega spekli na ražnju.