Henri Matisse: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 102 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q5589 |
dopolnjeno |
||
Vrstica 1:
{{bioslika|islike=Portrait of Henri Matisse 1933 May 20.jpg|napis=Henri Matisse, 1933}}
'''Henri-Émile-Benoît Matisse''', [[Francozi|francoski]] [[umetnik]], * [[31. december]] [[1869]], [[Le Cateau-Cambrésis]], [[Nord-Pas-de-Calais]], [[Francija]], † [[3. november]] [[1954]], Cimiez zdaj [[Nica]].
Matisse je bil mojstrski [[risba|risar]], [[graverstvo|graver]], [[kiparstvo|kipar]] in [[slikar]], znan pa je predvsem po domiselni uporabi [[barva|barv]] v slikarstvu ter svoji izvirni tehniki. Sprva so ga označevali za [[Fauvizem|fauvista]], kasneje pa je pridobil slavo kot predstavnik klasične smeri francoskega slikarstva. Matisse, [[Picasso]] in [[
== Življenjepis ==
Henri-Émile-Benoît Matisse se je rodil 31. decembra 1869 v Cateau-Cambrésis, kot najstarejši sin trgovca z žitom in barvami. Odraščal je v Bohain-en-Vermandois, Picardie, Francija. Od leta 1882 je hodil v [[Gimnazija|gimnazij]]o v Saint Quentinu, leta 1887 pa je odšel v [[Pariz]] študirat [[pravo]]. Leta 1889 se je vrnil v Saint-Quentin in delal v pravni pisarni. S tem, po njegovem mnenju, jalovim početjem, ni bil zadovoljen. Na ''École Quentin de la Cour'' je hodil na risarski tečaj. Leta 1890 je bil celo leto bolan, vendar je v tem času stricu dekoriral hišo in izdelal prvo platno ''Tihožitje s knjigami''. To je bilo odločilno, opustil je pravo in se 1991 vrnil v Pariz. Vpisal se je na ''Akademijo Julian'' (Académie Julian), ki jo je vodil Adolph William Bouguereau. Z učno snovjo ni bil zadovoljen, zato se je vpisal na ''Šolo za dekorativne umetnosti'' (École des Beaux-Arts) na tečaj opisne geometrije. Leta 1892 ga je v uk vzel [[Gustave Moreau]] (1826 -1898, [[Simbolizem (umetnost)|simbolistični]] slikar) za čas, ko se je lahko vpisal na Akademijo. Šolanje mu je pomagalo pri napredku v slikanju, pogosto je bil v Louvru in končno je bil 1. aprila 1895 spejet na Akademijo. V dveh letih je imel razstavo štirih slik v salonu ''Nacionalne družbe'' (Société Nationale des Beaux-Arts). Med bivanjem v Bretanji leta 1896 s slikarjem Émile Wéryjem. Med letoma 1897 in 1898 je spoznal [[John Peter Russell|Johna Petra Russella]] iz otoka Belle-Ile, ki ga je seznanil z deli [[Vincent van Gogh|Vincenta van Gogha]], kar je imelo velik vpliv na Matissovo nadaljnje delo.
Matisse je imel me izobraževanjem razmerje z modelom Caroline, iz tga razmerja se je rodila leta 1894 hči Maguerite. Kasneje se spoznal z Amelie Noellie Parayre in se z njo 8. januarja 1989 poročil. Po poroki je potoval: najprej v London in nato na [[Korzika|Korzik]]o. Slike [[interier]]jev in [[Krajina|krajin]] so se približale [[Impresionizem|impresionističnim]]. Leat 1899 je mu je rodil prvi sin Jean Gérard (1899-1976), leta 1900 pa drugi Pierre (1900-1989).
Leta 1899 se je Matisse vrnil v Pariz. Ker je Moreau umrl, ni dobil več mesta na šoli. Za preživetje je dekoriral ''Veliko palačo'' (Grand Palais) za [[svetovna razstava|svetovno razstavo]] leta 1900. Pri tem se je močno prehladil in moral čez zimo v Švico. Na tečaju pri [[Eugène Carriere|Eugène Carrieru]] je spoznal [[André Derain]]a in [[Maurice de Vlaminck|Maurice de Vlamincka]]. Slikarji so začeli slikati skupaj. Še vedno ni nič prodal. Leta 1903 je z dve sliki razstavil v ''Salonu d'Automne'' (Jesenskem salonu), naslednje leto pa v [[galerija|galerij]]i Ambrosia Vollarda samostojno razstavljal.
Leta 1904 je Matisse preživel v Saint Tropezu in začel slikati slike v slogu [[neoimpresionizem|neoimpresionizma]] (tudi [[poatilizem]]). Poletje 1905 je Matisse preživel z André Derainom in Maurice de Vlaminckom v mestecu Collioure. To bivanje je bila pomembna prelomnica v njegovem delu. Rodil se je [[fovizem]] (fauves, zverine, divje mačke); barve so bile bleščeče, kontrasti močni, senc skoraj ni bilo. Prva taka slika je bila ''Krajina pri Colliourju''. Prvič so nove slike razstavlali v ''Salonu d'Automne'' v Parizu jeseni leta 1905 in poželi ogorčenje občinstva in kritikov. Leta 1906 so fovisti imeli še dve razstavi, potem se skupina razšla leta 1907.
20. marca 1906 je Matisse razstavljal v ''Salon des Indépendants'' svoje novo delo ''Le bonheur de vivre''. Kritiki in akademski slikarji so se odzvali razdraženo. Leta 1907 je Matisse potoval po Italiji in proučeval Giotta in Piera della Francesca. Za ''Jesenski salon'' je pripravil za razstavo pet slik, med njimi ''Glasbo'' in ''Razkošje''. Tokrat ga je kritika nagradila in ga imenovala "kralja fovistov".<ref>Matisse, splepeči blesk fovističnih barv, DAG grafika, 1998, ISBN 961-224-013-2 str. 48</ref> V maju 1906 je Matisse potoval po Alžiriji in obiskal oazo Biskra. Iz tega časa je slika ''Modri akt'' in kip ''Akt I'' (Aurora). S potovanja je prinesel keramiko in tekstil, ki se kasneje pojavljata na njegovih slikah.
Matisse se je prvič srečal s Pablom Picassom leta 1906. V naslednjih letih sta se obiskovala in skupaj razstavljala. Matisse je Picassu pomagal z nasveti obenem pa ga je občudoval.
Na pobudo in s pomočjo prijateljev Michaela, Sarah, Gertrude in Leona Steina ter Hansa Purrmanna, Marg in Oskarja Molla je v začetku leta 1908 v prostorih samostana Ptički (Couvent des oiseaux) ustanovil zasebno umetniško šoloi imenovano "Académie Matisse". Učil je od januarja 1908 do 1911 in imel na koncu že 100 študentov iz raznih držav. Ugotovil je, da je poučevanje zanj prenaporno in ga je po dveh letih opustil.
S Hansom Purrmannom je šel na potovanje po Nemčiji in imel razstave v tujini (New Yorku, Londonu, Berlinu, Sevilli, Tangerju in Moskvi). Med letoma 1911 in 1913 je bil večkrat v Maroku, kjer je odkril tople afriške barve, posvečal se je dekorativnosti in se povsem približal dvodimenzionalnosti. Bolj zana slika, ki je nastala pod vtidom tega časa je ''Amélie iz poletja'' (1913).
1909 je zapustil prebivališče v Quai Saint-Michel v Parizu in se preselil v Issy-les-Moulineaux, kjer je kupil hišo in uredil atelje ter pravi muzejs slikami, preprogami in drugimi umetniškimi predmeti.
== Viri in sklici ==
{{sklici}}
* Matisse, splepeči blesk fovističnih barv, DAG grafika, 1998, ISBN 961-224-013-2
* David Gariff, Najvplivnejši slikarji sveta, Tehniška založba Slovenije, 2008, ISBN 978-961-251-103-6
== Glej tudi ==
▲Matisse je bil mojstrski [[risba|risar]], [[graverstvo|graver]], [[kiparstvo|kipar]] in [[slikar]], znan pa je predvsem po domiselni uporabi [[barva|barv]] v slikarstvu ter svoji izvirni tehniki. Sprva so ga označevali za [[Fauvizem|fauvista]], kasneje pa je pridobil slavo kot predstavnik klasične smeri francoskega slikarstva. Matisse in [[Picasso]] veljata za največja umetnika [[20. stoletje|20. stoletja]].
== Zunanje povezave ==
{{commons category}}
* [http://www.musee-matisse-nice.org/ Musée Matisse de Nice]
* [http://www.henri-matisse.net/ Henri Matisse] - življenje in slikarstvo
{{lifetime|1869|1954|Matisse, Henri}}
Vrstica 15 ⟶ 45:
[[Kategorija:Francoski kiparji]]
[[Kategorija:Postimpresionistični slikarji]]
[[Kategorija:Modernizem]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]]
{{Link FA|ca}}
| |||