Rembrandt: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dopolnjeno |
→Delo: dopolnjeno |
||
Vrstica 16:
== Delo ==
Rembrandtu so prvotno pripisovali več kot 700 slik, strokovni svet pa zdaj domneva, da je njegovo delo okoli 350 slik, 300 jedkanice in 1.000 risb ostalo pa delo njegoviš bodisi študentov ali posnemovalcev. Svoje prve slike je pospisal z RH, kasneje z RHL, po letu 1633 pa jih je podpisoval z Rembrandt.
Deloval je v dokaj omejeni tradiciji holandske [[protestantizem|protestantske]] [[umetnost]]i. Ni bil le tehnično briljanten slikar, odkril nam je tudi novo obzorje: pred Rembrandtom ni nihče predstavil vsakdanje človeške [[nrav]]i tako zanimivo in resnobno. Ohranjenih je kakih 700 slik od [[biblija|biblijskih]] [[motiv]]ov do lastnih podob in [[krajina|krajin]].
Glavne teme njegovih slik in jedkanic so zgodovina in portreti, tudi avtoportreti. Mnoge izmed zgodovinskih slik in litografij prvič prikazujejo umetniško predelane svetopisemske prizore in legende. Nekaj slik in jedkanic predstavlja krajino in žanrske prizore.
Rembrandtova dela lahko razdelimo v naslednje sklope:
* zgodovinske slike,
* portrete in skupinske portrete,
* avtoportrete,
* krajine,
* risbe in
* jedkanice.
=== Zgodovinske slike ===
Med zgodovinske slike uvrščamo upodobitve prizororov iz [[Stara zaveza|Stare]] in [[Nova zaveza|Nove zaveze]], [[mit]]e in portrete zgodovinskih osebnosti. Sem štejemo: ''Kamenjanje svetega Štefana'' (1625), sklop sedmih slik iz zgodb o otroštvu in trpljenju Jezusa - ''Jezusov pasijon'' (1632 - 1646 ), 205 cm visoka in 272 cm široka slika ''Samsonova oslepitev'' (1653), ''Baltazarjeva gostija'' (1635), ''[[Aristotel]]es'' (1653), ''[[Aleksander Veliki]]'' in ''[[Homer]]'' in druge.
=== Portreti in skupinski portreti ===
Po selitvi v Amsterdam je Rembrandt začel svoje delo v studiu Uylenburghs, da bi slikal portrete in se z njimi hitro podal na trg tega [[žanr]]a. Nekateri znani portreti so: Jacques de Gheyn III. (1632), pesnik ''Constantijn Huygens'', ''Saksija kot Flora'' (1634), ''Jan Six'' (1654), 130 cm visok in 103 cm širok portret predikanta ''John Wtenbogaert'' (1633), ''Dama z nojevim prejem'' (1660) in drugi. Nekateri skupinski portreti pa so: ''Anatomija dr. Tulpa'' (1632), ''Nočna straža'' (1642), ''Predstojniki amsterdamskega suknarskega ceha'' (1662).
=== Avtoportreti ===
Rembrandt se je rad portretiral. Prikazal se je z različnimi kretnjami in obrazno [[Mimika|mimik]]o, tudi v različnih vlogah. Naredil je okoli petdeset barvnih avtoportretov in dvajset jedkanic in risb. Posebej v začetku svoje kariere je pogosto študiral na sebi različna čustvena stanja. Posebej zanimiv je avtoportret iz leta 1640. Iz avtoportretov je razviden tudi proces staranja. Večkrat se je upodobil v zgodovinski vlogi: kot ''apostol Pavel'' (1661) ali kot ''Zeus'' (1669).
=== Krajine ===
Krajine je slikal po bankrotu leta 1656. Do danes je znanih osem, poleg taga pa številne risbe in jedkanice. Pokrajine je narisal na sprehodih v okolico Amsterdama. Ena od znanih slik realne pokrajine je ''Zimska pokrajina'' (1646). Tudi v obdobju 1636-1655 je narisal nekaj krajin, ki pa so domišljijske in idealizirane. Tak primer je ''Pokrajina s stavbami'' (1642-1646).
=== Risbe ===
Do danes je znanih okoli 1000 Rembrandtovih risb. Večinoma so bile to študijske skice ali predloge za kasnejše slike. Nekaj risb je bilo namenjenih proučevanju [[Simetrija|simetrij]]e in asimetrije kot na primer ''Risba zadnje večerje'' (1635) ali ''Suzana in starešine'' (1637).
=== Jedkanice ===
Rembrandt ustvaril okoli 300 jedkanic, od katerih je ohranjeno 80 bakrenih plošč. Njihova distribucija preko reprodukcij je že v času njegovega življenja prispevala k slavi umetnika po vsej Evropi. ''Pokrajin as tremi drevesi'' (1643) je ena izmed realnih pokrajin, vse starejše so bile domišljijske. ''Trije križi'' (1653) - način: suha igla in žlebno dleto na papirju - prikazuje kalvarijo.
== Zbirateljstvo ==
Rembrandt je verjetno že v Leidnu začel z ustvarjanjem svoje obsežne zbirke raznih predmetov in umetnin. Zbirka je razdeljena na dva dela; eno so naravni predmeti kot [[korala|korale]] in [[Školjka|školjk]]e, drugo so [[artefakt]]i kot so [[Kovanec|kovanci]], [[orožje]], [[glasbila]] in mavčni odlitki glav grških filozofov in rimskih cesarjev. Imel je tudi zbirko umetniških del s področja slikarstva, [[Grafika|grafik]], bakrorezov in [[lesorez]]ov. V zbirki je imel tudi dela znanih umetnikov [[Tizian]]a, [[Andrea Mantegna|Mantegna]], [[Michelangelo]],...
Zbiranje je bila neke vrste Rembrandtova obsedenost. Precejšen del zbirke je bilo prodane ob njegovem bankrotu.
== Viri in sklici ==
| |||