Taborsko gibanje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Tabori: sličica |
|||
Vrstica 26:
Stalne točke vseh taborov so bile poleg zahteve po Zedinjeni Sloveniji tudi lokalni, gospodarski, šolski in upravni problemi. Organizatorji taborov so se izogibali žgočim nasprotjim (klerikalci proti liberalcem), ki so razdvajale narod, vendar so bolj poudarjali zbliževanje slovenskih pokrajin ter zvezo z ostalimi jugoslovanskimi narodi v monarhiji. Prve tabore so organizirali in se jih udeleževali le mladoslovenci. Šele na vižmarskem taboru so se po številnih javnih grajah (posebej viden je bil tu [[Fran Levstik]]) taborski ideji pridružili tudi prvaki, kjer je bil eden izmed govornikov celo [[Janez Bleiweis]], ki je svoj govor zaključil z vzklikom ''»Dajte nam Slovenijo!«''. Tako se je zahteva po Zedinjeni Sloveniji iz taborov prenesla tudi v deželne zbore.
Do zadnjega tabora, v Buhljah pri Grabštajnu na Koroškem, natanko tri leta po prvem, se jih je skupno zvrstilo 18:
[[Slika:Ljutomer 1.slovenski tabor.JPG|sličica|270px|Spomenik prvemu taboru v Ljutomeru]]
*Ljutomer (9. avgust
*[[Žalec]] (6. september
*[[Šempas]] (18. oktober 1868)
*[[Biljana]] (25. april 1869)
| |||