Papež Sergij II.: Razlika med redakcijama

Januarja 844 je duhovščina in večina Rimljanov izvolila [[arhiprezbiter|arhiprezbiterja]] Sergija, del laikov pa [[diakon|diakona]] Janeza, ki si je izbral ime [[Protipapež Janez VIII.|Janez VIII]]. Ker so Janezovi pripadniki grozili s silo, so Sergija takoj posvetili, ne da bi čakali na cesarjevo potrditev, kakor je določala Constitutio Romana iz leta 824. Tam je namreč pisalo, da je lahko novoizvoljeni papež posvečen šele takrat, ko potrdi volitve frankovski vladar. Cesar [[Lotar I. |Lotar]] - ki je ljubosumno varoval svojo oblast, rad pa omejeval tujo - je v Rim poslal svojega sina [[Ludvik II.|Ludvika]] z močnim vojaškim spremstvom, da bi skupaj z [[Metz|metzskim]] škofom [[Drogo|Drogom]] preiskal potek volitev. Sergijeva stranka je prevladala, vendar je moral Sergij dokazati veljavnost izvolitev pred zborom škofov, pa tudi priznati potrebo, da volitve potrdi cesar.<ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/ricerca/Papa-Sergio-II/|title=Sergio II papa|accessdate=2013-8-10|publisher=L'Enciclopedia Italiana treccani.it}}</ref>

Ko je Ludvik pomiril zdražbe, ga je Sergij mazilil za langobardskega kralja ter prisegel zvestobo Lotarju.<ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II. |page=94}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=141}}</ref>.