Vincent van Gogh: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m removed Category:Samomorilci; added Category:Ljudje, ki so storili samomor using HotCat |
dopolnjeno |
||
Vrstica 22:
Van Gogh velja za največjega nizozemskega slikarja po [[Rembrandt]]u. Skupaj z [[Paul Gauguin|Gauguinom]] in [[Paul Cézanne|Cézannom]] spada med največje [[postimpresionizem|postimpresioniste]].
== Življenje ==
Sprva je delal v [[trgovina|trgovini]] z umetniškimi predmeti, kasneje pa je bil potujoči [[pridigar]] na področju [[Belgija|Belgije]]. Kot slikar je deloval šele v zadnjih desetih letih svojega življenja. Sprva je delal samo s temnimi barvami, dokler ni prišel v stik z impresionizmom v Parizu. Svetle barve je uporabil v unikatnem in prepoznavnem stilu, ki ga je izpopolnjeval, ko je živel v Arlesu. Naredil je 900 slik in 1100 skic. Tačas je živel na različnih koncih [[Nizozemska|Nizozemske]] in [[Francija|Francije]]. Vseskozi je živel v revščini in na robu eksistence. Za časa življenja je prodal samo eno sliko, tako da je živel v glavnem od skromne bratove finančne pomoči.▼
Vincent William van Gogh se je rodil 30. marca 1853 v mestu Groot-Zundert v deželi Brabant. Oče Theodorus van Gogh je bil protestantski pastor in tako je sin podedoval močno religiozno občutenje narave in življenja. Vaško šolo v Zundertu je obiskoval od leta 1860 dalje, kjer je poučeval katoliški [[učitelj]] skupaj 200 dijakov. 1. oktobra 1864 je odšel v internat Jan Provily v Zevenbergen, približno 32 km stran. 15. septembra 1866 je odšel v srednjo šolo Willem II. College v Tilburgu. Constantijn C. Huysmans, uspešen umetnik v Parizu, je učil Van Gogha risanja. Marca 1868 je Van Gogh nenadoma zapustil šolo in se vrnil domov. V juliju 1869 mu je njegov stric Cent pomagal pridobiti delo prodajalca umetniških predmetov v Goupil & Cie v [[Haag]]u. Po usposabljanju je v juniju 1873 odšel v [[London]]. Zaljubil se je s hčerko svojega gospodarja, Eugénie Loyer, ki pa ga je zavrnila. 1. aprila 1876 je nehal delati za Goupila.
Van Goghova verska gorečnost je rasla in čutil je, da je našel svoj pravi poklic. V prizadevanju da postane pastor, ga je njegova družina maja 1877 poslala v [[Amsterdam]] na študij [[Teologija|teologij]]e, kjer je ostal pri stricu Jan van Goghu, mornariškemu [[viceadmiral]]u.<ref>McQuillan (1989), 26</ref><ref>Erickson (1998), 23</ref> Ker ni naredil sprejemnega izpita, ga je julija 1878 zapustil. Nato je opravil trimesečni tečaj na Vlaamsche Opleidingsschool, protestantski misijonarski šoli v Laeknu, v bližini [[Bruselj|Bruslja]]. V januarju 1879 je prevzel začasno delovno mesto kot [[misijonar]] v vasi Petit Wasmesu, v premogovniškem okrožju Borinagea v Belgiji.
Mlajši brat Theo ga je spodbujal naj postane [[slikar]] in ga kasneje tudi denarno podpiral. Odpotoval je v Bruselj, da bi se 15. novembra 1880 vpisal na ''Académie Royale des Beaux-Arts'' v Bruslju, za kar ga je prepričal znameniti nizozemski umetnik [[Willem Roelofs]]. Na Académie je študiral [[Anatomija|anatomij]]o in standardna pravila modeliranja in [[perspektiva|perspektiv]]e. V aprilu 1881 se je Van Gogh preselil v Etten na podeželje k svojim staršem, kjer je nadaljeval risanje in pogosto uporabil sosede kot statiste.
V januarju 1882 se je naselil v Haagu, da bi s pomočjo bratranca Antona Mauve (1838-1888), ki je bil nizozemski slikar realist in vodilni član haaškega šole, odprl atelje. To mu ni uspelo. Van Goghov stric Cornelis, trgovec z umetninami, mu je naročil 12 risb razgledov na mesto. V juniju je preživel tri tedne v bolnišnici, kjer si je zdravil [[Gonoreja|gonorej]]o.
== Delo ==
▲
Njegovi slikarski začetki segajo v leto [[1880]], ko je pričel s slikanjem [[realizem|realističnih]] podob v temnih tonih, v njih je opisoval življenje kmetov in delavcev. Glavno delo iz te dobe so Jedci krompirja ([[1885]]). Leta [[1886]] se je preselil k bratu Theu v [[Pariz]], kjer se je srečal z i[[impresionizem|mpresionizmom]] in [[Japonska|japonskim]] barvnim [[lesorez]]om. Barve na njegovih slikah so postale svetlejše. Spoprijateljil se je s Paulom Gauguinom in z njim leta 1888 odpotoval v [[Arles]], kjer je njegov slog popolnoma dozorel. Njegovo poznejše delo, ko je opustil impresionistične težnje, je bilo zelo pomembno za [[fauvizem|fauviste]] ([[Henri Matisse|Matisse]]), [[ekspresionizem|ekspresioniste]] in sodobno slikarstvo nasploh. Zaradi hude živčne razrvanosti je leta [[1889]] moral oditi v zavod Saint-Remy. Najverjetneje je trpel za [[manična depresija|manično depresijo]]. Za bolezen in veliko van Goghovo ustvarjalnost naj bi bila kriva ista sprememba v [[možgani]]h. V enem izmed napadov si je odrezal del levega ušesa in ga podaril prostitutki, v katero je bil zaljubljen. Leta [[1890]] si je v vnovičnem živčnem napadu vzel življenje.
Vrstica 29 ⟶ 39:
Enajst let po smrti so njegove slike razstavili v Parizu in van Gogh je čez noč postal slaven, pomemben in zelo iskan. Njegova doslej najdražja slika se je leta 1990 prodala za 82,5 milijona dolarjev. Višjo ceno je dosegel le [[Pablo Picasso|Picasso]].
== Viri in sklici ==
{{sklici}}
* Janice Anderson, Van Gogh, življenje in delo, Mladinska knjiga 1995
* Najvplivnejši slikarji sveta, Tehniška založba Slovenije, 2008, ISBN 978-961-251-103-6
== Glej tudi ==
* [[Seznam nizozemskih slikarjev]]
== Zunanje povezave ==
| |||