Bitka v Tevtoburškem gozdu: Razlika med redakcijama

m
Naslednje leto so Rimljani izvedli dva velika vojna pohoda in več manjših bitk z veliko armado, ki je štela 55.000–70.000 mož in je imela podporo mornarice. Spomladi leta 15 je legat Kekina Sever s 25.000–30.000 vojaki drugič napadel Marse in povzročil veliko opustošenje. Germanikove enote so medtem zgradile trdnjavo na hribovju [[Taunus]], iz katere se je nato s 30.000–35.000 vojaki odpravil na pohod proti Hatom. Mnogo mož je pobegnilo preko reke in se razpršilo po gozdovih. Germanik je zatem napadel hatsko prestolnico Mattium in jo do tal požgal.<ref>M. Bunson, ''A Dictionary of the Roman Empire'', Oxford University Press, ZDA, 1995, ISBN 0-19-510233-9, str.83.</ref><ref>Tacit, ''Anali'', 1.56.</ref> Po začetnih uspešnih spopadih poleti 15, v katerih so ujeli Arminijevo ženo Tunzeldo,<ref>Tacit, ''Anali'', 1.57.</ref> je rimska armada obiskala prizorišče bitke v Tevtoburškem gozdu. Po Tacitovem pričevanju je tam našla kupe obeljenih kosti in lobanje, pribite na drevesa, ter jih pokopala.
Pod GermanikomGermanikovim poveljstvom so Rimljani leta 16 z drugo armado in germanskimi pomožnimi enotami ponovno udarili v Germanijo. Armada je blizu sedanjega Mindena prečkala reko Weser. V bojih z germanskimi napadalci je utrpela nekaj izgub in zatem prisilila Arminija, da se je ustavil in sprejel odprto bitko v Idistavisu ob reki Weser. Germanikove legije so združeni germanski vojski zadale številne žrtve in pri tem utrpele samo manjše izgube. Odločilna bitka se je bojevala ob Angrivarskem zidu zahodno od sedanjega [[Hannover|Hannovra]]. Germani so ponovno utrpeli velike izgube in so se morali umakniti. Poleti 16 je Gaj Silij ponovno odkorakal proti Hatom z vojsko 33.000 mož, Germanik pa je še tretjič napadel Marse in opustošil njihovo ozemlje.<ref>Tacit, Anali, 2.25.</ref>
 
Germanik je s tem dosegel svoje cilje in ukazal vojski umik v zimovališča skupaj z ladjevjem, ki je v neurju v [[Severno morje|Severnem morju]] utrpelo nekaj nepopravljivo škodo.<ref>Tacit, ''Anali'', 2.24.</ref> Po še nekaj pohodih preko Rena je Rimljanom uspelo dobiti nazaj dva legijska praporja od treh, ki so jih izgubili v bitki leta 9. Prvega so dobili od Marsov leta 14, orla XIX. legije pa so leta 15 od Brukterov dobili vojaki Lucija Stertinija.<ref>''The Works of Tacitus'', 1. del, Anali, London, Bohn, 1854, str. 42 in 69. [http://books.google.com/books?id=fqSWGm67D44C&pg=PA42&dq=Lucius+Stertinius+was+dispatched+by+germanicus&hl=en&sa=X&ei=RH3rTp7nOMry0gHVpPSmCQ&ved=0CDoQ6AEwAQ#v=onepage&q=Lucius%20Stertinius%20was%20dispatched%20by%20germanicus&f=false].</ref> Cesar Tiberij je nato ukazal rimski vojski naj se ustavi in umakne preko Rena. Germanika je odpoklical v Rim, kjer so mu priredili triumf in ga nato poslali poveljevat v [[Azija (rimska provinca)|Azijo]].<ref>Tacit, ''Anali'', 2.26.</ref>
285

urejanj