Vena: Razlika med redakcijama

Venska žilna stena je bistveno tanjša od arterijske, vendar prav tako sestoji iz treh plasti: notranje (tunika intima), srednje (tunika medija) in zunanje (adventicija). Notranja plast je iz enega sloja [[endotel]]nih celic, ki leže na [[bazalna membrana|bazalni membrani]]. Ima aktivne antitrombogene lastnosti; proizvaja [[prostaglandin I2|prostaglandin I₂]], glikozaminoglikanske kofaktorje [[antitrombin]]a, [[trombomodulin]] in [[tkivni aktivator plazminogena]] (t-PA). Srednja plast sestoji iz treh slojev [[gladka mišičnina|gladke mišičnine]] in [[vezivo (biologija)|veziva]] iz [[kolagen]]a in [[elastin]]a. V primerjavi s srednjo plastjo arterijske stene venska srednja plast vsebuje manj mišičja in manj elastičnega tkiva. Zunanja vezivna plast je najdebelejša plast venske stene ter sestoji v primerjavi z arterijsko zunanjo plastjo iz večjega deleža kolagena, zaradi česar so vene manj prožne od arterij.<ref>Meissner M. H. Lower Extremity Venous Anatomy. Semin Intervent Radiol. 2005 September; 22(3): 147–156.</ref> V [[svetlina|svetlino]] vene se bočijo [[venska zaklopka|venske zaklopke]] (''valvulae venosae''). Običajno imajo po dva lističa iz vezivnih in elastičnih vlaken, odetih z endotelom. Prosti rob lističev je obrnjen v smer toka krvi. Število zaklopk in njihova razporeditev sta izrazito individualna, v globokih venah so številčnejše kot v povrhnjih venah. Venska stena je ob bazi lističev nekoliko tanjša in izbočena, zato je obod vene v višini zaklopke nekoliko širši in ta predel se imenuje [[venski sinus]].<ref name=Boc/>