Mlečna žleza: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 35 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q189961
m pnp
Vrstica 7:
| Caption = Prečni prerez dojke..
| Image2 = Dissected lactating breast gray1172.png
| Caption2 = Prerez doječe dojke.<br>1 – [[maščevje]]<br>2 – [[mlečno izvodilo]]/reženj<br>3 – [[reženj]]<br>4 – [[vezivo (biologija)|vezivo]]<br>5 – mlečni sinus<br>6 – [[mlečno izvodilo]]
| System =
| MeshName =
Vrstica 18:
 
== Zgradba ==
Mlečna žleza je sestavljena iz epitelijskega dela, ki predstavlja žlezno tkivo ([[parenhim]]) in [[vezivo (biologija)|vezivni]] del ([[stroma|stromo]]), ki daje dojki oporo in čvrstost. Vezivo je kot celota razdeljeno v fino mrežje, ki ga poznamo kot interlobarne, intralobularne in interlobularne pretine (septe). Vezivo se nadaljuje v globino proti pektoralni fasciji
kot vezivni podporni mostički – [[Cooperjevi ligament]]i. Poleg žleznega tkiva vsebujejo prostori med pretini še različno količino maščobe, ki je ni pod področjem bradavičnega kolobarja in bradavice. [[Vezivno tkivo|Vezivno]] in [[maščobno tkivo]] predstavljata večino prostornine nedoječe dojke. V času nosečnosti lobuli hipertrofirajo in proliferirajo tako, da je dojka v času dojenja sestavljena iz večjega dela žleznega tkiva. Osnovna enota dojke je lobularna enota terminalnega izvodila (TDLU, angl. ''terminal duct lobular unit''), ki v času laktacije proizvaja mleko. Sestavljen je iz režnjiča (lobula) in izvodila. Meri 1–2 mm in s starostjo atrofira. Režnjiči se združujejo v režnje (lobuse), ki so grozdasto oblikovani. Iz njih vodijo mlečna izvodila (''ductuli lactiferi''), ki se pred vstopom v bradavico razširijo v mlečni sinus (''sinus lactiferis''). Sinus ima premer 1–2 mm, v času [[dojenje|dojenja]] se razširi na 5–8 mm. Dojko sestavlja iz 15–20 različno velikih režnjev. Izvodila(duktuse) histološko obdajata dve vrsti celic: epitelijske in mioepitelijske celice. Epitelijske celice se razlikujejo glede na vrsto izvodila: ekstalobularni del je prekrit z kolumnarnimi celicami, intralobularni del izvodila pa z kuboidnimi celicami. Ekstralobularni del izvodila obdaja še elastično vezivo.<ref>Marolt Mušič M s sod.: Rentgenska in ultrazvočna anatomija dojke. Radiol Oncol 2004; 38 (Suppl 1): S51–S57.</ref>