Triglavski dom na Kredarici: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 8:
Dom (2515 m) se nahaja tik pod vrhom Kredarice (2541 m), na [[greben|grebenu]] med [[Rjavina|Rjavino]] in [[Triglav|Triglavom]] v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]]. Prvi dom je bil zgrajen leta [[1896]] po zamisli Jakoba Aljaža, in nato povečan trikrat. Planinsko društvo Ljubljana — matica ga je povečalo 8. septembra [[1909]] in ob tej priliki je bila koča preimenovana v Triglavski dom. Majhna stara lesena koča iz leta 1896 je dobila prizidek proti severu in s tem novo kuhinjo, jedilnico, stranišče in deset sob. 8. avgusta [[1954]] so Triglavski dom ponovno povečali, saj se je pohodništvo in alpinizem po drugi svetovni voni zelo razmahnilo. Dom je dobil popolnoma novo, mogočno podobo. V povečani Kredarici je lahko udobno prenočevalo prek 200 skromnih gornikov. Še tretjič povečan, posodobljen in moderniziran je bil predan v uporabo 11. septembra [[1983]]. Zgrajen in opremljen je bil velik trinadstropni prizidek in funkcionalno povezan s starim objektom. <ref>Železar: [http://www.gore-ljudje.net/novosti/94809/]</ref>
Dom ima 140 [[ležišče|ležišč]] v 30 sobah in 160 [[skupno ležišče|skupnih ležišč]] v 8 prostorih.
Dom je odprt celo leto. Redno je oskrbovan od konca junija do konca septembra. Izven sezone je delno odprt, obiskovalce oskrbijo [[meteorolog|meteorologi]]. Z njim upravlja [[Planinsko društvo]] [[PD Ljubljana-Matica|Ljubljana-Matica]].
PD Ljubljana-matica si prizadeva izboljšati ekološko stanje na Kredarici. Tako so za potrebe pridobivanja električne energije leta 1992 postavili na objekt prvih 20 sončnih celic. Sistem so z leti povečevali in ga leta 1998 dopolnili še z vetrnim generatorjem. Leta 1994 je bilo zgrajeno zunanje suho stranišče. Leta 1992 so vključili tudi GSM, sicer ima dom normalno telefonsko povezavo.
== Meteorološka postaja ==
Meteorološka postaja Kredarica se nahaja na nadmorski višini 2514 m (koordinate: 46° 22' 46" severne [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]], 13° 51' 14" vzhodne [[zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]]) in to v prizidku Triglavskega doma. Ograjeno področje z [[vremenska hišica|vremensko hišico]] leži ob pregibu slemena na južno stran le nekaj deset metrov od doma. Meritve [[padavine|padavin]] potekajo prav na vrhu Kredarice (2541 m), zaradi vetrovne lege je izmerjena količina padavin približno za polovico manjša od pričakovane glede na nadmorsko višino. Meteorološka postaja je tako najvišje stalno delovno mesto v Sloveniji.
Prve meritve je izvajal Anton Pekovec, oskrbnik Triglavskega doma na Kredarici že leta [[1897]], torej leto po odprtju koče, vendar le poleti, ko je bila koča oskrbovana. Takrat so bile meritve v gorah edini način za pridobitev podatkov v prostem [[ozračje|ozračju]], kasneje se je z uporabo radiosondnih meritev, [[radar|radarja]] in [[satelit|satelita]] uporabnost visokogorskih postaj zmanjšala. Danes je postaja na Kredarici ključen vir informacij za napoved lokalnega [[vreme|vremena]] v visokogorju.
Prva ekipa profesionalnih [[meteorolog|meteorologov]] - opazovalcev je na Kredarico prišla avgusta [[1954]]. Takrat je [[PD Ljubljana-Matica]] odstopila del prostorov v domu [[Hidrometeorološki zavod Slovenije|Hidrometeorološkemu zavodu RS]] (danes [[ARSO]]). Leta [[1983]] so ob povečanju doma tudi meteorologi dobili nove prostore. Leta [[1994]] je bila postavljena samodejna meteorološka postaja, leta [[1998]] pa so s postavitvijo prve [[vetrna elektrarna|vetrnice]] izboljšali oskrbo z [[električna energija|električno energijo]]. Trenutno (podatek za leto [[2004]]) je na postaji ekipa šestih opazovalcev, v načrtu je zmanjšanje na štiri<ref>{{cite journal|url=http://www.arso.gov.si/vreme/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Kredarica1954-2004.pdf |author=Tanja Cegnar, Jožef Roškar |title=Meteorološka postaja Kredarica 1954–2004}}</ref>.
== Razgledi ==
Izpred Triglavskega doma na Kredarici so razkošni razgledi skoraj na vse strani. Proti vzhodu sta Kredarica in Rž, desno Veliki in Mali Pršivec, na drugi strani Krme greben od Debele peči do Draških vrhov, ki se na južno stran nadaljuje v ostenjih Tosca in Vernarja. Desno vidimo del Velega polja in v ozadju del Spodnjih Bohinjskih gora. Na zahodu se dviga Triglav, proti severu se od Triglavske severne stene zvrstijo Pihavec, Dovški Gamsovec, Prisojnik, Razor, Stenar, Dolkova špica, Škrlatica in Martuljške gore, blizu je Begunjski vrh, na severnem obzorju so vidne Karavanke, daleč za njimi pa ob lepem vremenu Visoke Ture.
== Dostopi ==
*od [[Aljažev dom v Vratih|Aljaževega doma v Vratih]] po ''Tominškovi poti''
*od Aljaževega doma v Vratih po poti ''Čez Prag''
*iz doline [[Kot (dolina)|Kot]]
*iz doline [[Krma (dolina)|Krma]]
*iz [[Rudno polje|Rudnega polja]]
▲*iz [[Rudno polje|Rudnega polja]] (mimo [[Vodnikov_dom_na_Velem_polju|Vodnikovega doma]], čez [[Konjsko sedlo]] in Kalvarijo) 5 h
== Ture ==
* na [[Triglav]] (2864 m) 1h,
== Glej tudi ==
Vrstica 36 ⟶ 42:
== Viri ==
{{opombe}}
* [http://www.pzs.si/koce.php?pid=24 PZS]
== Zunanje povezave ==
Vrstica 44 ⟶ 51:
* [http://www.oknakli.si/sl/reference.html montaža in prodaja stavbnega pohištva OKNA KLI Logatec]
[[Kategorija:Slovenske planinske postojanke v Julijskih Alpah]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1896]]
| |||