Sesterc: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Zaključeno
Octopus (pogovor | prispevki)
slike
Vrstica 1:
[[Slika:GallienusSest.jpg|thumb|Sesterc cesarja [[Galien]]a (253–268)]]
[[Slika:ArSestertiusDioscuri.jpg|300px|thumb|Rimski sesetrc: na prednji strani kovanca je podoba boginje vojne [[Roma (mitologija)|Rome]], na zadnji pa [[Kastor in Poluks]] na konjih in oznaka IIS; masa: 0,96 g]]
'''Sesterc''' ([[latinščina|latinsko]] {{aut|sestertivs nvmmvs}} ali samo {{aut|sestertivs}}) je bil rimski kovanec, ki se je sprva imenoval ''semis-tertius'' – ''poltretji'', ker je bil vreden 2 ½ [[as (rimski kovanec)|asa]]. V [[Rimska republika|Rimski republiki]] je bil majhen srebrnik, ki so ga izdajali bolj redko, v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] pa velik [[medenina]]st kovanec. Označen je bil z IIS.
 
Vrstica 8:
 
Okoli leta 23 pr. n. št. je cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] izvedel denarno reformo, s katero je sesterc postal velik [[medenina]]st kovanec. Njegova vrednost je bila <small>{{frac|1|100}}</small> aurea. Sesterc je bil največji medeninast kovanec, ki je bil v obtoku do poznega 3. stoletja. Večina kovancev je bila iz kovnice v [[Rim]]u, po letu 64 pa so ga med vladanjem cesarjev [[Neron]]a (54–68) in [[Vespazijan]]a (69–79) kovali tudi v Lugdunumu ([[Lyon]]). Lugdunski sesterci so se od rimskih razlikovali po majhni zemeljski obli ali napisu pod podobo cesarja.
 
[[Slika:ArSestertiusDioscuri.jpg|300px250px|thumb|RimskiSesetrc sesetrcRimske republika: na prednji strani kovanca je podoba boginje vojne [[Roma (mitologija)|Rome]], na zadnji pa [[Kastor in Poluks]] na konjih in oznaka IIS; masa: 0,96 g]]
 
Medeninasti sesterci so imeli premer 32–34 mm, debelino približno 4 mm in maso 25-28 g. Izdelani so bili iz zlato rumene medenine, imenovane ''orihalcum'' – ''zlati baker'', ki je imela lažni videz zlata.<ref>[[Plinij Starejši]], ''Historia Naturalis'', 34.4.</ref> Medenina je bila približno dvakrat dražja od [[bron]]a, zato je bil polsesterc ([[dupondij]]), ki je imel približno enak premer in debelino kot bronasti as, vreden približno dva asa.
 
[[Slika:Caligula RIC 0033.jpg|right|thumb|250px|Sesterc cesarja [[Kaligula|Kaligule]] (37-41); na prednji strani je cesarjev portret, na zadnji pa so upodobljene cesarjeve sestre Agripina, Drusila in Julija, ki so simbolizirale varnost, zmago in srečo, in napis SC (Senatusconsulto – z odlokom senata)]]
 
Sesterci, ki so se kovali v poznem 3. stoletju, so bili tako po kakovosti kovine kot po kakovosti izdelave mnogo slabši od prvotnih. Cesarji so svoje sesterce kovali s pretaljanjem starih, kar je povzročilo postopno zmanjševanje vsebnosti [[cink]]a v medenini. Pri taljenju je namreč zaradi visoke temperature, ki je potrebna za taljenja [[baker|bakra]], del cinka izparel in zgorel (cink se tali pri 419 °C, baker pa pri 1085 °C). Primanjkljaj so nadomestili z bronom ali celo s [[svinec|svincem]]. Kasnejši sesterci, na primer [[Hostilijan]]ovi (251), so bili zato temnejši.
 
Stalna [[inflacija]], ki jo je povzročalo razvrednotenje srebrne valute, je povzročila tudi stalno zmanjševanje vrednost sesterca in manjšega asa. V 1. stoletju sta zato dupondij in as postala drobiž, v 2. stoletju pa je njuno vlogo prevzel sesterc. V 3. stoletju je bilo v srebrnikih vedno manj srebra in vedno več bakra ali brona. V 260. in 270. letih je glavna denarna enota postal dvojni denarij – [[antoninijan]], ki je bil praviloma izdelan iz brona. Teoretično je bil vreden osem sestercev, povprečen sesterc pa je bil vreden mnogo več kot kovina, iz katere je bil izdelan.
 
[[Slika:SPQR COIN Roman.jpg|thumb|right|250px|Sesterc cesarja [[Trajan]]a (98-117); na prednji strani je cesarjev portret, na zadnji pa cesar z bodalom in kopjem in boginja zmage Viktorija, ki ga krona]]
 
Zadnje sesterce je izdajal cesar [[Avrelijan]] (270–275). Proti koncu njihovega izdajanja so postali tako majhni in nekakovostni, da je cesar [[Decij Trajan]] (249–251) uvedel dvojne sesterce, ki jih je kasneje v velikih količinah koval tudi galski cesar [[Postumij]] (259–268). Slednji je pogosto uporabljal obrabljene stare sesterce, na katere je vtisnil svojo podobo in drug napis. Dvojni sesterc se je razlikoval od sesterca po kroni na cesarjevi glavi. Na enak način sta se razlikovala tudi dupondij od asa in antoninijan od denarija.
Vrstica 20 ⟶ 26:
 
==Menjalna razmerja==
[[Slika:Hadrian Sestertius.jpg|thumb|right|250px|Sesterc cesarja [[Hadrijan]]a (117-138); na prednji strani je cesarjev portret, na zadnji pa boginja Roma, ki drži Viktorijo in [[Cornucopia|Rog sreče]]]]
 
* [[aureus]] (zlato) = 25 denarijev (srebro)
* [[denarij|denarij]] = 4 sesterci (medenina)
Vrstica 36 ⟶ 44:
 
==Numizmatična vrednost==
[[Slika:Nero Lugdunum sestertius 691535.jpg|right|thumb|250px|Sesterc cesarja [[Neron]]a (54-68), skovan v Lugdunu ([[Lyon]]); na prednji strani je portret cesarja, na zadnji pa Anona in [[Ceres]]; za njima je komaj viden premec galeje]]
Sesterci so med [[numizmatika|numizmatiki]] zelo cenjeni, ker so zaradi velikega premera graverjem (''caelatores'') omogočali izdelavo podrobnih portretov in raznih prizorov. Najbolj znameniti so Neronovi (54-68) sesterci, skovani v letih 64 do 68, ki spadajo med najbolj dodelane kovance v zgodovini. Kruto realistični [[Neron]]ovi portreti in elegantne podobe ne reverzu so zelo vplivale celo na renesančne umetnike. Serija [[Hadrijan]]ovih (117-138) sestercev, na katerih so podobe z njegovih potovanj po cesarstvu, so izjemen prikaz cesarstva na višku njegove moči. Na njih je prvič v zgodovini na kovancu upodobljena [[Britanija]]. Podobo je ponovno oživel kralj [[Karel II. Angleški]] (1660-1685). Na kovancih [[Združeno kraljestvo|Združenega kraljestva]] je ostala vse do njihovega preoblikovanja leta 2008.