Sesterc: Razlika med redakcijama

dodanih 2.330 zlogov ,  pred 9 leti
Zaključeno
(obračunska enota)
(Zaključeno)
{{v delu}}
[[Slika:ArSestertiusDioscuri.jpg|300px|thumb|Rimski sesetrc: na prednji strani kovanca je podoba boginje vojne [[Roma (mitologija)|Rome]], na zadnji pa [[Kastor in Poluks]] na konjih in oznaka IIS; masa: 0,96 g]]
'''Sesterc''' ([[latinščina|latinsko]] {{aut|sestertivs nvmmvs}} ali samo {{aut|sestertivs}}) je bil rimski kovanec, ki se je sprva imenoval ''semis-tertius'' – ''poltretji'', ker je bil vreden 2 ½ [[as (rimski kovanec)|asa]]. V [[Rimska republika|Rimski republiki]] je bil majhen srebrnik, ki so ga izdajali bolj redko, v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] pa velik [[medenina]]st kovanec. Označen je bil z IIS.
Stalna [[inflacija]], ki jo je povzročalo razvrednotenje srebrne valute, je povzročila tudi stalno zmanjševanje vrednost sesterca in manjšega asa. V 1. stoletju sta zato dupondij in as postala drobiž, v 2. stoletju pa je njuno vlogo prevzel sesterc. V 3. stoletju je bilo v srebrnikih vedno manj srebra in vedno več bakra ali brona. V 260. in 270. letih je glavna denarna enota postal dvojni denarij – [[antoninijan]], ki je bil praviloma izdelan iz brona. Teoretično je bil vreden osem sestercev, povprečen sesterc pa je bil vreden mnogo več kot kovina, iz katere je bil izdelan.
 
Zadnje sesterce je izdajal cesar [[Avrelijan]] (270–275). Proti koncu njihovega izdajanja so postali tako majhni in nekakovostni, da je cesar [[Decij Trajan]] (249–251) uvedel dvojne sesterce, ki jih je kasneje v velikih količinah koval tudi galski cesar [[PostumPostumij]] (259–268). Slednji je pogosto uporabljal obrabljene stare sesterce, na katere je vtisnil svojo podobo in drug napis. Dvojni sesterc se je razlikoval od sesterca po kroni na cesarjevi glavi. Na enak način sta se razlikovala tudi dupondij od asa in antoninijan od denarija.
 
Nazadnje se je zgodilo tisto, kar je bilo neizbežno. Mnogo sestercev so iz obtoka umaknili država in ponarejevalci, ki so jih pretalili in prekovali v razvrednotene antoninijane in s tem še povečali inflacijo. Po denarnih reformah v 4. stoletju sesterc ni več igral nobene vloge in odšel v zgodovino.
 
==Menjalna razmerja==
* [[aureus]] (zlato) = 25 denarijev (srebro)
* [[denarij|denarij]] = 4 sesterci (medenina)
* sesterc = 2 dupondija (medenina)
* [[dupondij]] = 2 asa (baker/bron)
* [[as (rimski kovanec)|as]] = 2 semisa (medenina)
* [[semis]] = 2 [[kvadrans]]a (baker/bron)
 
==Sesterc kot obračunska enota==
Dokumenti iz Pompejev pričajo, da je bil suženj na dražbi prodan za 6.252 sestercev, tablica iz Londinija (rimski [[London]]) iz leta 75–125 pa, da je bilo galsko dekle, sužnja z imenom Fortunata, prodana za 600 denarijev, se pravi 2.400 sestercev, in da jo je kupil mož z imenom Veget. Primerjava s sedanjimi cenami in vrednostmi je izredno težka. Večino 1. stoletja je bila letna plača navadnega legionarja 900 sestercev. Pod [[Domicijan]]om (81-96) je narasla na 1.200 sestercev, kar je zneslo 3,3 sesterca na dan. Legijonar je pol vsote porabil za preživetje, drugo polovico, če je imel srečo, da je preživel, pa mu je država izplačala v gotovini. V antičnem Rimu je bil njegov standard primerljiv s standardom plebejcev in sužnjev.
 
==Numizmatična vrednost==
{{Commons|Sestertius}}
Sesterci so med [[numizmatika|numizmatiki]] zelo cenjeni, ker so zaradi velikega premera graverjem (''caelatores'') omogočali izdelavo podrobnih portretov in raznih prizorov. Najbolj znameniti so Neronovi (54-68) sesterci, skovani v letih 64 do 68, ki spadajo med najbolj dodelane kovance v zgodovini. Kruto realistični [[Neron]]ovi portreti in elegantne podobe ne reverzu so zelo vplivale celo na renesančne umetnike. Serija [[Hadrijan]]ovih (117-138) sestercev, na katerih so podobe z njegovih potovanj po cesarstvu, so izjemen prikaz cesarstva na višku njegove moči. Na njih je prvič v zgodovini na kovancu upodobljena [[Britanija]]. Podobo je ponovno oživel kralj [[Karel II. Angleški]] (1660-1685). Na kovancih [[Združeno kraljestvo|Združenega kraljestva]] je ostala vse do njihovega preoblikovanja leta 2008.
 
Zelo kakovostni primerki sestercev so na dražbi leta 2008 dosegli ceno preko milijon dolarjev. Najdragocenejši primerek, ki je bil nekaj let razstavljen v [[Britanski muzej|Britanskem muzeju]], je bronast sesterc [[Hadrijan|Hadrijana Britanika]], na katerem Hadrijan govori rimskim vojakom v Britaniji. Hadrijan je dal na meji med [[Rimska Britanija|Rimsko Britanijo]] in [[Škotska|Škotsko]] zgraditi [[Hadrijanov zid|obrambni zid]], ki se imenuje po njem. Kovanec, ki je resnično izjemno kakovosten, čeprav so ga skovali pred skoraj 2.000 leti. Vreden je 1,5-2 milijona britanskih funtov. Kovanec je v zasebni zbirki.<ref>Geoffrey Cope [www.petitioncrown.com].</ref>
 
Cene obrabljenih, vendar še čitljivih kovancev, so zaradi njihove številnosti okoli 20 €.
 
==Sklici==
{{sklici|1}}
 
==Viri==
* P. Hardetert, ''Denar, Sesterz, As. Römische Münzen als Zeugen der Zeitgeschichte'', Verein für Geschichte, Denkmal- und Landschaftspflege, Bad Ems, 2009.
* H. Regler, ''Der Sesterz des Britannicus der Sammlung Niessen'', Kölner Jahrbuch für Vor- und Frühgeschichte, 2. zvezek (1956), str. 43–46.
* V. Zedelius, ''Ein seltener Sesterz des Hadrian aus Nörvenich'', Archäologie im Rheinland, 1988, str. 91–92.
 
{{Commons|Sestertius}}
 
{{Rimski kovanci}}
40.092

urejanj