Sesterc: Razlika med redakcijama

dodanih 2.512 zlogov ,  pred 9 leti
obračunska enota
 
(obračunska enota)
 
Stalna [[inflacija]], ki jo je povzročalo razvrednotenje srebrne valute, je povzročila tudi stalno zmanjševanje vrednost sesterca in manjšega asa. V 1. stoletju sta zato dupondij in as postala drobiž, v 2. stoletju pa je njuno vlogo prevzel sesterc. V 3. stoletju je bilo v srebrnikih vedno manj srebra in vedno več bakra ali brona. V 260. in 270. letih je glavna denarna enota postal dvojni denarij – [[antoninijan]], ki je bil praviloma izdelan iz brona. Teoretično je bil vreden osem sestercev, povprečen sesterc pa je bil vreden mnogo več kot kovina, iz katere je bil izdelan.
 
Zadnje sesterce je izdajal cesar [[Avrelijan]] (270–275). Proti koncu njihovega izdajanja so postali tako majhni in nekakovostni, da je cesar [[Decij Trajan]] (249–251) uvedel dvojne sesterce, ki jih je kasneje v velikih količinah koval tudi galski cesar [[Postum]] (259–268). Slednji je pogosto uporabljal obrabljene stare sesterce, na katere je vtisnil svojo podobo in drug napis. Dvojni sesterc se je razlikoval od sesterca po kroni na cesarjevi glavi. Na enak način sta se razlikovala tudi dupondij od asa in antoninijan od denarija.
 
Nazadnje se je zgodilo tisto, kar je bilo neizbežno. Mnogo sestercev so iz obtoka umaknili država in ponarejevalci, ki so jih pretalili in prekovali v razvrednotene antoninijane in s tem še povečali inflacijo. Po denarnih reformah v 4. stoletju sesterc ni več igral nobene vloge in odšel v zgodovino.
 
==Sesterc kot obračunska enota==
Sesterc se je uporabljal tudi kot standardna obračunska enota, ki se je na dokumentih označevala s HS. Veliki zneski so se zapisovali s tisoč sestercev (''sestertium milia''). Premoženje izjemno bogatega generala in politika Rimske republike [[Mark Licinij Kras|Marka Licinija Krasa]], ki je zatrl [[Spartakov upor]], je bilo po mnenju [[Plinij Starejši|Plinija Starejšega]] vredno 200 milijonov sestercev.
 
Štruca kruha je stala približno pol sesterca, sekstarij (~0,5 litra) vina pa od manj kot pol do več kot enega sesterca. [[Stare uteži in mere|Modij]] (6,67 kg) [[pšenica|pšenice]] je v [[Pompeji]]h leta 79 stal 7 sestercev, [[rž]]i 3 sesterce, čeber 2 sesterca in tunika 15 sestercev. Osel je stal 500 sestercev.
<ref>http://web.archive.org/web/20070113183811/http://www.ancientcoins.biz/pages/economy/</ref>
 
Dokumenti iz Pompejev pričajo, da je bil suženj na dražbi prodan za 6.252 sestercev, tablica iz Londinija (rimski [[London]]) iz leta 75–125 pa, da je bilo galsko dekle, sužnja z imenom Fortunata, prodana za 600 denarijev, se pravi 2.400 sestercev, in da jo je kupil mož z imenom Veget. Primerjava s sedanjimi cenami in vrednostmi je izredno težka. Večino 1. stoletja je bila letna plača navadnega legionarja 900 sestercev. Pod [[Domicijan]]om (81-96) je narasla na 1.200 sestercev, kar je zneslo 3,3 sesterca na dan. Legijonar je pol vsote porabil za preživetje, drugo polovico, če je imel srečo, da je preživel, pa mu je država izplačala v gotovini. V antičnem Rimu je bil njegov standard primerljiv s standardom plebejcev in sužnjev.
 
{{Commons|Sestertius}}
 
 
==Sklici==
40.313

urejanj