Anton Stražar: Razlika med redakcijama

odstranjen 1 zlog ,  pred 7 leti
m
popravek
m (slika)
m (popravek)
Po vojni se je ponovno znašel v domačem kraju. Zdaj je začel redno in dosti pisati, mnogo pa je tudi potoval. Snov je zajemal predvsem iz kmečkega življenja, najraje pa je pisal [[povest|zgodovinske povesti]]. Leta [[1922]] je v samozaložbi izdal pri tiskarnarju [[Anton Slatnar|A. Slatnarju]] v Kamniku zbirko povesti, starih zgodb in [[črtica (književnost)|črtic]]. Knjižica, ki je obsegala 60 strani je imela med bralci ugoden odmev in je pripeljala Stražarja v krog stalnih sodelavcev naprednega tednika ''Domovina'', ki je do začetka okupacije [[1941]] objavil nad 200 Stražarjevih črtic in povesti.
 
Leta [[1925]] je založba ''Vigred'' v Ljubljani izdala 2. zvezek ''Praprečanovih zgodb'', ki je vseboval zgodovinsko povest ''Mačeha s Kompoljskega gradu''. V povesti Stražar obravnava romantično zgodbo kamniškega meščana Jošta Plavca in lepe graščakove hčerke Milice s Kompolskega gradu nad [[Črni graben|Črnim grabnom]] iz časov zadnjega [[Celjski grofje|celjskega grofa]]. Tretja Stražarjeva knjiga ''Pomladni cvetovi'' pa je izšla leta [[1932]] v [[Krško|Krškem]]. V času velike gospodarske krize je prišel na boben, domačijo so mu zasegli in prodali. Na dan odhoda je njegov mladoletni sin zažgal kozolec, ki so ga skupaj z zemljo kupili spodnji premožni sosedje kot protest ob izgubi doma.
V času velike gospodarske krize je prišel na boben, domačijo so mu zasegli in prodali. Na dan odhoda je njegov mladoletni sin zažgal kozolec, ki so ga skupaj z zemljo kupili spodnji premožni sosedje kot protest ob izgubi doma.
 
 
 
 
{{literat-stub}}
 
{{lifetime|1895|1959|Stražar, Anton}}
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
19.279

urejanj