Tujec (roman): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Sto knjig stoletja |
||
Vrstica 35:
Že drugi dan so ga aretirali. Najprej so ga zasliševali na policiji, a kmalu je dobil tudi svojega odvetnika. Kmalu se je preselil iz svojega stanovaja v zaporniško celico. Medtem, ko je čakal na sodno razpravo, pa je imel časa na pretek, da je razmišljal o svojem življenju. Ugotovil je, da bi človek lahko preživel 100 dni v zaporu, če bi živel samo en dan na prostosti, kati on je čas v zaporu preživljal tako, da je obujal svoje spomine. Spominjal se je svojega stanovanja, vsake podrobnosti v njem. To ga je povsem prevzelo. In tako je prišel tudi čas, ko se je začela sodna razprava. Po dolgem času je bil spet na izven svoje celice. V sodni dvorani se mu je zdel ves direndaj novinarjev in odvetnikov zelo zanimiv. Zanimiva se mu je zdela celo zatožna klop, ker so vse priče govorile o njem, njegovih dejanjih in značaju. Na začetku se je razprava še kar ugodno razvijala, toda bolj se je bližal konec, bolj se je zdelo, da je kriv. V sodni razpravi so prišle na dan še druge Meursaultove lastnosti: malo pred umorom je pokopal mater, ki je umrla v domu za onemogle, vendar po mnenju prič ni kazal posebne žalosti; še istega dne se je spustil v ljubezensko razmerje s strojepisko Marijo, potem pa se je z znancem Raymondom, s katerim ga ni vezalo prav nič skupnega, zapletel v zadevo, ki ga je nazadnje pripeljala v uboj. Na temelju pričevanj ga je sodišče spoznalo za pokvarjenega in nevarnega človeka, sovražnika morali in družbi, zato so ga obsodili na smrt z obglavljenjem. V ječi se je do konca zavedel občutka absurdnosti sveta in ravnodušja do lastnega in tujega življenja. V noči pred smrtjo pa ga je obiskal spovednik, ki ga je pred tem sicer že trikrat zavrnil. Po pogovoru, ko mu je ta poskušal vsiliti vero v Jezusa Kristusa, Veličastnega Odrešenika, ki je trpel za vse grehe človeštva in se žrtvoval za nemočno in ubogo hudodelno človeško populacijo takratšnjega, preteklega in prihodnjega časa, pa je Meursault nanj stresel vse, kar se mu je nabralo v srcu. Po spovednikovem odhodu je zopet našel svoj mir. Na koncu mu je ostala le še želja, da bi se na njegovi usmrtitvi nabralo čimveč gledalcev in da bi ga sprejeli s kriki sovraštva.
== Glej tudi ==
*[[Sto knjig stoletja]]
{{novel-stub}}
|