Stari grad, Novo mesto: Razlika med redakcijama

[[Grad]] je ime verjetno dobil po gradnji mlajšega gradu na Otočcu. To bi pomenilo, da začetki gradu segajo daleč nazaj v [[12. stoletje]]. Stari grad (Altenburg) se v [[Zgodovinski viri|virih]] prvič omenja leta [[1300]]. Zgradili so ga [[Oglejski patriarh]]i kot svojo najvzhodnejšo postojanko. Upravljali so ga [[vitezi Starograjski]], v letih [[1230]] - [[1232]] je omenjen [[ministerial]] [[vitez]] Albert, po letu [[1434]], ko je [[rodbina]] izumrla, pa Širski vitez (von Scheyer) iz Soteske. Leta [[1350]] kot vest Altenburch, iz oglejskega [[fevd]]a, preide v last [[Ortenburžani|Ortenburžanov]], po njih ga leta [[1418]] podedujejo [[Celjski grofje]], in po njihovem izumrtju leta [[1456]] preide na [[Habsburžani|Habsburžane]]. Po Širskih je grad pridobil [[Peter pl. Obratschan]], ki ga je leta [[1447]] tudi kupil. Ta rod je imel gospoščino do leta [[1617]], ko so izumrli, grad pa je podedoval [[Jurij pl. Hohenwarth]]. Stari grad je zatem hitro menjaval lastnike, saj ga je že leta [[1635]] kupil baron [[Jernej Valvasor]] in ga štiri leta kasneje prodal [[Gregor pl. Matošić Seethal|Gregorju pl. Matošiću Seethalu]]. Leta [[1696]] ga je kupil baron [[Mordachs]], tri leta zatem pa je prešel v posest pl. [[Breckerfeld]]ov. Družina Breckerfeld ga je posedovala daljše obdobje ([[1699]] - [[1806]]). Leta [[1806]] so kot lastniki gradu sledili italijanski grofje Margheri de Commandona, ki so stavbo med obema vojnama ([[1931]]) podarili konventu usmiljenih bratov v Novem mestu. Med [[druga svetovna vojna|vojno]] je bil grad požgan, po njej pa prešel v last novomeške tovarne [[Krka]], ki ga postopoma obnavlja.