Scenarist: Razlika med redakcijama

Scenarist je tako imenovani svobodni ({{jezik-en|freelance}}) poklic <ref name="Ferguson 2009">{{cite journal|last=Ferguson|first=Brooks|title=Creativity and integrity: Marketing the "in development" screenplay|journal=Psychology and Marketing|date=17|year=2009|month=April|volume=26|issue=5|pages=428|doi=10.1002/mar.20281}}</ref>. Poklic scenarista ne zahteva formalne izobrazbe, potrebno pa je biti dober pripovedovalec z inovativnimi idejami in veliko domišljije. Scenaristi niso nikoli redno zaposleni, razen v primerih [[televizija|televizijske]] ali [[radio|radijske]] produkcije, kjer so lahko zaposleni z rednim delovnim časom in pišejo za televizijske ali radijske oddaje, navadno so pogodbeno zaposleni. Večina, če ne vsi scenaristi svojo kariero pričnejo graditi s pisanjem t.i. [[Špekulacijski scenarij|špekulacijskih scenarijev]] ({{jezik-en|spec-ulation script}}), kar pomeni da za končan scenarij ne bodo nujno prejeli plačila ali kakršnekoli nagrade. <ref name="Ferguson 2009">{{cite journal|last=Ferguson|first=Brooks|title=Creativity and integrity: Marketing the "in development" screenplay|journal=Psychology and Marketing|date=17|year=2009|month=April|volume=26|issue=5|pages=428|doi=10.1002/mar.20281}}</ref> Velikokrat pa se tudi zgodi, da scenaristu scenarija ne uspe prodati, če pa mu že uspe, pa ni nujno da je film posnet po njegovi predlogi, zgodbi oziroma scenariju. Glavna stvar, ki loči profesionalnega scenarista od amaterskega je, da profesionalne scenariste navadno zastopajo [[Literarna agencija|literarne agencije]], amaterski pa so manj izkušeni in jih nihče ne zastopa, zato težje prodajo svoja dela. Amaterski scenaristi, gledano v praksi, potrebujejo več let, da prodrejo v [[Zabavna industrija|zabavno industrijo]] in da uspejo.