1057: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 5:
* [[30. avgust]] - [[Izak I. Komnen]] postane bizantinski cesar. Plemstvo in vojska sta bili z vladanjem cesarja [[Mihael VI. Stratiotik]] nezadovoljna, saj ni odpravil krivic in privilegijev preteklih cesarjev. Mihael VI. je abdiciral na pobudo konstantinopelskega patriarha [[Patriarh Mihael I.|Mihael Kerularij]], zato da bi se izognil neprijetnostim, ki so običajno sledile prevratom na bizantinskem dvoru (iznekaženje in oslepitev) in se umaknil v samostan. [[Izak I. Komnen]] je prvi od [[Dinstija Komen|Komencev]],
* [[1. september|1. septembra]] → je patriarh Mihael Kerularij okronal za cesarja Izaka I. Komnena. Njegova vladavina je bila reformistično naravnana, a sicer kratka (1058). Modro je nagradil svoje privržence in obrzdal pretirano trošenje državnega denarja, na jezo patriarha v državno dobro zasegel del cerkvenega premoženja, po vojnem pohodu dosegel mir z madžarskim kraljem [[Andrej I. Ogrski|Andrejem I.]] in omejil vpade [[Pečenegi|Pečenegov]].
===Sveti sedež===
* [[2. avgust]] - [[Sveti sedež]]: umrlegaUmrlega papeža [[Papež Viktor II.|Viktorja II.]] zamenja novo izvoljeni papež [[Papež Štefan IX.|Štefan IX.]], 154. po [[Seznam papežev|seznamu]]. Nadaljeval je s politiko [[gregorijanske reforme|gregorijanskih reform]], njegov pontifikat pa je bil kratek (1058).
* Kardinal [[Humbert iz Moyenmoutiera]], ki se je po uspešni [[anatema|anatemi]] bizantinskega patriarha leta 1054 (velika shizma) vrnil v Rim in si našel delo v vatikanski knižnici, napiše delo »''Tri knjige proti simonistom''« (Libri tres adversus Simoniacos), v katerih kot zagovornik gregorijanskih reform ostro obračuna s praksami simonije v Cerkvi.
===Ostala Evropa===
* [[2. avgust]] - [[Sveti sedež]]: umrlega papeža [[Papež Viktor II.|Viktorja II.]] zamenja novo izvoljeni papež [[Papež Štefan IX.|Štefan IX.]], 154. po [[Seznam papežev|seznamu]]. Nadaljeval je s politiko [[gregorijanske reforme|gregorijanskih reform]], njegov pontifikat pa je bil kratek (1058).
* [[Kraljevina Ogrska]]: kronanje [[Solomon Ogrski|Solomona]], 5. letnega sina madžarskega kralja [[Andrej I. Ogrski|Andreja I.]], za kralja Ogrske. Ker je bil Andrej I. dolgo brez moških potomcev, je vse kazalo, da bo kraljestvo podedoval njegov brat [[Béla I. Ogrski|Béla]], vendar sta se mu nato rodila sinova Solomon in David. Da bi zavaroval svojemu prvemu sinu pravico do prestola, ga je okronal za kralja.
* [[Bitka pri Varavillu]]: normandijski vojvoda [[Viljem Osvajalec|Viljem II.]] premaga združeno vojsko francoskega kralja [[Henri I. Francoski|Henrija I.]] in anžujskega grofa [[Geoffroi Martel|Geoffrija Martela]]. Francoski kralj je po porazu v [[Bitka pri Mortemeru|bitki pri Montemeru]] tri leta prej ponovno poskusil srečo z invazijo na Normandijo. Sprva se je Vilijem obotavljal z napadom, a si je hitro premislil, ko je sovražna vojska naredila taktično napako pri prehodu reke ob plimovanju in svojo vojsko razdelila na dve polovici. Viljem je eno polovico napadel in potolkel, druga, s kraljem, se je hitro umaknila iz Normandije. Poraz francoskega kralja je imel daljnosežne posledice, saj so od tega leta naprej Normani izvajali politični in vojaški pritisk proti ostalim delom Francije.