As (rimski kovanec): Razlika med redakcijama

dodanih 2.110 zlogov ,  pred 7 leti
Republika, cesarstvo
(Nova stran z vsebino: {{v delu}} thumb|300px|Rimski [[Aes grave|Æ as iz obdobja 240-225 pr n. št.]] '''As''' (latinsko {{aut|as}}, mn. {{aut|ases}}, v...)
 
(Republika, cesarstvo)
{{v delu}}
[[Slika:Vecchi 051.jpg|thumb|300px250px|Rimski [[Aes grave|Æ]] as iz obdobja 240-225 pr n. št.]]
 
'''As''' ([[latinščina|latinsko]] {{aut|as}}, mn. {{aut|ases}}, včasih tudi {{aut|assarius}}, prevedeno v [[grščina|grščino]] kot ἀσσάριον [assárion]),<ref name=Kazhdan>A. Kazhdan , urednik (1991), Oxford Dictionary of Byzantium, Oxford University Press, str. 212, ISBN 978-0-19-504652-6.</ref> je bil [[bron]]ast, kasneje [[baker|bakren]] kovanec [[Rimska republika|Rimske republike]] in [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]].
* uncija = <small>{{frac|1|12}}</small> asa = 1 uncija = <small>{{frac|1|12}}</small> funta = 27,4 g
* semuncija = <small>{{frac|1|24}}</small> asa = <small>{{frac|1|2}}</small> uncije
* kvartuncija = <small>{{frac|1|48}}</small>1/48 asa = <small>{{frac|1|4}}</small> uncije
 
in mnogokratnimi vrednostmi asa
* [[denarij]] = 10 asov
* [[aureus]] = 250 asov.
 
[[Slika:Eckhel i 3.jpg|thumb|Skica rimskega republiškega asa]]
 
Ulitega asa so izdajali približno sedemdeset let. V tem času so mu večkrat zmanjšali maso in uvedli sekstantal, ki je tehtal 1/6 funta. Približno takrat so uvedli tudi srebrni denarij. Zgodnji rimski srebrniki so bili izdelani po grških utežnih standardih, kar je oljašalo njihovo rabo v južni [[Italija|Italiji]] in na vzhodni obali [[Jadransko morje|Jadranskega morja]], takrat pa so vsi kovanci prešli na rimske utežne standarde. Denarij ali desetak, ker je bil sprva vreden deset asov, so že okoli leta 140 pr. n. št. razvrednotili na 16 asov. Razvrednotenje je bilo domnevno posledica financiranja [[punske vojne|punskih vojn]].
 
V obdobju republike ja bil na prednji strani kovanca doprsni kip boga [[Janus]]a, na zadnji strani pa premec [[galeja|galeje]]. As se je prvotno izdeloval po funtnih utežnih standardih, kasneje pa po zmanjšanih funtnih utežnih standardih. Ko so se bronasti republiški kovanci prenehali ulivati in se začeli kovati, se je njihova masa še bolj zmanjšala. V nekaterih obdobjih se asi sploh niso kovali.
 
==Obdobje Rimskega cesarstva==
[[Slika:As-Nero-Ara pacis-RIC 0562.jpg|thumb|Neronov as]]
 
Po [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustovi]] denarni reformi leta 23 pr. n. št. se as ni več koval iz brona, ampak iz čistega bakra. Sesterc, ki je bil pred tem vreden 2,5 asa, je bil zdaj vreden 4 ase, dupondij pa 2 asa. Oba sta se izdelovala iz zlato rumene [[medenina|medenine]], ki je med numizmatiki znana kot ''orihalcum''. Takšen as so kovali do 3. stoletja n. št.. Bil je kovanec z najmanjšo vrednostjo, ki so ga redno izdajali v Rimskem cesarstvu. Semis in kvadrans so izdajali redko, med vladavino [[Mark Avrelij|v]] pa sploh ne. Zadnje ase sta izdajala verjetno [[Avrelijan]] v obdobju 270-275 in na začetku svojega vladanja [[Dioklecijan]].<ref>Aurelian Æ As. Rome mint. IMP AVRELIANVS AVG, laureate and cuirassed bust right / CONCORDIA AVG, Aurelian and Severina clasping hands, radiate bust of Sol, right, above them. RIC 80, Cohen 35. * Sear RCV [1988] s3276 * WildWinds.com</ref>
 
==Sklici==
32.114

urejanj