Toharščina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 45 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q37029 |
|||
Vrstica 40:
Toharščina predstavlja najbolj vzhodno vejo indoevropskih jezikov. Njeno odkritje je spremenilo nekatere ustaljene teorije in hipoteze o odnosih med indoevropskimi jeziki, ki so bile v primerjalnem jezikoslovju vzpostavljene v 19. stoletju.
Pred odkritjem toharščine je veljala poenostavljena zemljepisna delitev indoevropskih jezikov na [[Indoevropski_jeziki#Delitev_kentum-satem|kentumske in satemske]], po kateri naj bi bile kentumske veje razširjene na zahodu, satemske pa na vzhodu. Kljub svoji skrajno vzhodni zemljepisni legi pa je toharščina kentumska veja (beseda za števnik '100' je v toharščini A ''känt'', v toharščini B pa ''kante''). Obenem kaže pomembne morfološke podobnosti s severnoevropskimi vejami indoevropskih jezikov (npr. z [[germanski jeziki|germanskimi jeziki]]) in edinstvene podobnosti v besedišču z grščino (toharsko A ''prātsak'', toharsko B ''pratsāko'' v pomenu 'prsi' je tvorbeno enaka beseda kot [[stara grščina|stgr.]] ''prósōpon'' 'obraz'). Zanimivo je tudi, da je toharska beseda za 'ribo' (''laks'' v toharščini B) enaka [[baltoslovanski jeziki|baltoslovanski]] in germanski besedi za [[losos]]a.
Med kentumske spadajo tudi kasneje odkriti [[anatolski jeziki]] v Mali Aziji, ki veljajo za najzgodnejšo indoevropsko vejo. Na podlagi jezikoslovne teorije o valovih nemškega jezikoslovca Johannesa Schmidta je bila zato postavljena nova hipoteza, po kateri satemski jeziki pomenijo inovacijo v osrednjem delu indoevropske pradomovine, kentumski jeziki (in med njimi toharščina) pa predstavljajo starejšo periferno razvojno stopnjo.
| |||