Vikingi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Amerika: Vinlandija |
reference |
||
Vrstica 3:
== Izvor ==
Predniki Vikingov so bila [[germani|germanska]] ljudstva, ki so se na območje Skandinavije začela naseljevati iz severozahodne [[Evropa|Evrope]] kakih 2000 let pred »vikinškim obdobjem«. Ta ljudstva so se v pretežni meri ukvarjala s [[poljedelstvo]]m, le na skrajnem severu so se prilagodila okolju in se preživljala z [[lov]]om in [[ribolov]]om, saj so bili tam [[podnebje|podnebni]] pogoji za [[kmetijstvo]] neugodni. Kasneje so se ta ljudstva začela povezovati in se poleg kmetijstva začela ukvarjati s [[trgovina|trgovino]]. Slednja jih je tudi primorala h gradnji [[ladja|ladij]], ki so bile sposobne prepluti velike razdalje, kasneje pa so jih kasneje uporabljali na svojih [[rop]]arskih pohodih in raziskovanju. [[Zgodovinar]]ji so mnenja, da je prenaseljenost silila Vikinge k spremembi načina življenja. Zemlja ni več mogla preživeti vse številčnejšega prebivalstva, pa tudi vse večja potreba po dobrinah, ki jih s trgovino niso mogli zagotoviti, je prisilila ta, do tedaj miroljubna ljudstva, da so postala strah in trepet Evrope<ref name="en.wikisource.org">Tvengsberg, Per Martin.http://en.wikisource.org/wiki/Slash_and_burn#Cultures.</ref>.
== Verstvo==
Vrstica 11:
== Širitev vikinškega vpliva ==
[[Slika:WikingerKarte.jpg|thumb|Širitev vikingov]]
[[Slika:Gokstad-ship-model.jpg|thumb|Model vikinške ladje]]
Začetek vikinškega obdobja sega nekako v sredino [[8. stoletje|8. stoletja]], roparske pohode pa so prva začela ljudstva z ozemlja današnje [[Norveška|Norveške]], kakih 50 let za njimi pa so jim sledila še [[pleme]]na z [[Danska|Danske]]. Prve dežele, ki so občutile vikinško pest, pa so bile današnja [[Velika Britanija]], [[Frankovska država]], kasneje pa še [[Irska]], kjer so se Vikingi prvič tudi ustalili. Najbolj znana vikinška naselbina na tem [[otok]]u je [[Dublin]], ki so ga ustanovili leta [[841]]. Takrat so Vikingi tudi spremenili dotedanjo prakso vračanja v domače pokrajine po opravljenih roparskih pohodih. Okoli leta [[850]] nastanejo tudi prva vikinška naselja na britanskem otoku. Prvo naselje je bilo nekakšno vojaško oporišče na otoku [[Thanet]] v [[izliv]]u [[Temza|Temze]]. V nekaj naslednjih letih so Vikingi z Danske zasedli cel severovzhodni del britanskega otoka in tam ustanovili deželo, ki se je je prijelo ime ''[[Danelaw]]'', saj so tam veljali danski zakoni in običaji. Po veliki [[bitka pri Ashingtonu|bitki pri Ashingtonu]] leta [[1016]], v kateri so Vikingi porazili [[Wessex|wesseškega]] [[kralj]]a [[Edmond II.|Edmonda II.]], pa so Vikingi zasedli cel Otok.
Vrstica 21 ⟶ 22:
Naslednje tarče vikinških napadov so bila obalna [[Severna Afrika|severnoafriška]] mesta ter [[Apeninski polotok]], kjer so izropali mesti [[Pisa]] in [[Luni]].
[[Švedi|Švedski]] Vikingi so se, za razliko od danskih in norveških, podali na vzhod (prek [[Baltik]]a) in od tam po plovnih rekah v osrčje vzhodne Evrope. Po tej poti so prišli vse do [[Črno morje|Črnega morja]] in [[Bagdad]]a]]<ref>{{Cite web|url=http://news.nationalgeographic.com/news/2004/02/0217_040217_vikings.html |title=Vikings' Barbaric Bad Rap Beginning to Fade |publisher=News.nationalgeographic.com |date=2010-10-28 |accessdate=2012-05-21}}</ref>. Za nekaj časa so zasedli [[Kijev]] in [[Novgorod]] ter obvladovali vse ozemlje ob [[Dnjeper|Dnjepru]] in [[Volga|Volgi]]. Tam so se počasi asimilirali in čez čas izginili.
=== Amerika ===
Med vsemi plemeni so najdlje na zahod prišli norveški Vikingi, ki so že v osmem stoletju pristali na [[Shetlandsko otočje|Shetlandsekm otočju]], okoli leta [[870]] pa so poselili tudi [[Islandija|Islandijo]]<ref>{{Cite web|url=http://rodin.uca.es:8081/xmlui/bitstream/handle/10498/7881/18385953.pdf?sequence=1 |title=Los vikingos en Al-Andalus (abstract available in English) |publisher=Jesús Riosalido|year=1997 |accessdate=2010-05-11}}</ref>, kjer so kmalu oblikovali neodvisno državo in oblikovali prvi znani [[parlament]] na zahodu, imenovan ''[[Alting]]''. Leta [[985]] pa vikinški [[poglavar]] [[Erik Rdeči]] ustanovi [[kolonija (geografija)|kolonijo]] na [[Grenlandija|Grenlandiji]], od koder je okoli leta [[1000]] na zahod odplul Erikov sin [[Leif Eriksson]], ki je priplul do [[polotok]]a [[Labrador]], kjer je na griču, poraslem z divjo [[trta|trto]] ustanovil kolonijo, ki jo je poimenoval po tej rastlini - [[Vinlandija]]. Kolonija je sicer propadla, ko so jo Vikingi zaradi nenehnih napadov ameriških domorodcev (t.i. Skaerlingov) zapustili le tri leta po ustanovitvi.
== Konec vikinškega obdobja ==
Vrstica 40 ⟶ 41:
* [[Normani]]
== Viri in reference==
{{refsez}}
* {{navedi knjigo |author=Nougier L.-R. |year=1990 |title=Kako so živeli - V času Vikingov: od graditeljev dolgih ladij do skrivnostnih run in odkritja Amerike |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana |cobiss=16453376}}
* {{navedi knjigo |author=Millard A. |year=1999 |title=Veliki raziskovalci - Erik Rdeči: Vikingi plujejo po Atlantiku |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana |cobiss=78781184}}
| |||