Klodij Albin: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Življenjepis |
Razglasitev za cesarja |
||
Vrstica 37:
Po umoru [[Didij Julijan|Didija Julijana]], ki je ogrožal Severjev položaj, se je Sever obrnil proti Pesceniju Nigru. Po Nigrovem porazu in usmrtitvi leta 194 in popolni zmedi med njegovimi pristaši, še posebej po padcu [[Bizanc]]a leta 196, se je Sever odločil, da bo postal absolutni vladar cesarstva. Albin je uvidel, da je njegov položaj ogrožen in se je pripravil na obrambo. Za las je ušel morilcu, ki ga je poslal Septimij Sever, in se zatem sam postavil na čelo svoje vojske, ki je štela kakšnih 150.000 mož.<ref name=Capitolinus/>
==Albin se razglasi za cesarja==
[[Slika:Aureus-Clodius Albinus-RIC 0009b.jpg|250px|thumb|left|Albinov ''[[aureus]]'']]
Jeseni leta 196 se je Klodij proglasil za cesarja (''Imperator Caesar Decimus Clodius Septimius Albinus Augustus''), priplul iz Britanije v Galijo in s seboj pripeljal velik del britanske vojske. Porazil je Severjevega legata Virija Lupa in postal dovolj močan, da je zase zahteval galske vojaške vire. Za sedež svoje vojske je izbral Lugdunum ([[Lyon]]). Naklonjenosti renskih legij mu ni uspelo pridobiti.<ref name=Birley/>
19. februarja 197 sta se Albinova in Severjeva vojska, v kateri je bilo po Kasiju Dionu na vsaki strani po 150.000 mož, spopadli v bitki pri Lugdunu.<ref>Spartijan, ''Severus'', 11.</ref> Po trdi borbi je bil Albin poražen in naredil samomor ali pa so ga na Severjev ukaz usmrtili.<ref>R.G. Collingwood, J.N.L. Myres (1998), ''Severeus and Albinus'', Roman Britain and English Settlements, Biblo & Tannen Publishers, str. 155, ISBN 978-0-8196-1160-4.</ref> Njegovo golo telo so položil pred Severja na tla, da je poniževalno jezdil po njem. Klodijevi ženi in otrokom je sprva prizanesel, a si je takoj premislil in jih, tako kot mrtvega Albina, obglavil. Albinovo obglavljeno telo in člane njegove družine so pometali v [[Ren]], njegovo glavo pa poslali v Rim kot opozorilo njegovim pristašem. Skupaj z njo je Sever poslal tudi naduto pismo, v katerem je zasmehoval senat zaradi njegove zvestobe Albinu. Mesto Lugdunum je izropal in porušil in neusmiljeno preganjal Albinove pristaše.
Albin je bil lep in zelo močan moški. Bil je izkušen general in spreten mečevalec in strog, pogosto tudi krut poveljnik. Imel je enega ali morda dva sinova, ki sta bila skupaj z materjo na Severjev ukaz usmrčena. Pravijo, da je napisal razpravo o poljedelstvu in zbirko zgodb z naslovom ''Milesian''.<ref>Kasij Dion, lxx. 4—7, Herodijan, ii. 15, iii. 5—7.</ref>
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{s-start}}
{{s-off}}
{{succession box|title=Rimski guverner Britanije |before= Publij Helvij Pertinaks |after= Virij Lup |years=191–197}}
{{s-bef | before=Lucij Fabij Kilo,<br/>Mark Silij Mesala}}
{{s-ttl | title= Konzul Rimskega cesarstva |years=194|regent1= [[Septimij Sever |Septimijem Severjem]]}}
{{s-aft | after= Publij Julij Skaapula Tertul Prisk,<br/> Kvint Tinej Klemens (konzul 195) |Gaj Kasij Regalijan}}
{{s-reg}}
{{succession box|title=[[Seznam rimskih cesarjev|Cesar]] [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] | |before=[[Didij Julijan]]|after=[[Septimij Sever]]|years=193<br>kot tekmec <br>[[Pescenij Niger|Pescenija Nigra]]<br>in [[Septimij Sever|Septimija Severja]]}}
{{s-end}}
[[Kategorija:Rimski cesarji]]
| |||