|
== Trapisti v Sloveniji ==
'''Trapistovski samostan Marijinega odrešenja BrestanicaRajhenburg'''na [[Grad Rajhenburg]] v [[Brestanica|Brestanici]]je bil edini samostan reda trapistov v Sloveniji, ter eden izmed treh samostanov v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]].
Ko je leta 1880 francoska oblast razpustila samostan trapistov Dubm v bližini [[Lyon]]a, so se tamkajšnji menihi leta 1884
naselili v [[Slovenija|Sloveniji]], kjer so tri leta popreje, s sredstvi brata Gabriela Girauda, kupili grad [[Grad Brestanica|Brestanica]] (takrat še Rajhenburg) z obsežnimi posestvi in graščino spremenili v samostan Marije Rešiteljice.
Iz arhivov Pokrajinskega muzeja, enote Brestanica, je razbrati, da so Brestničani v začetku imeli menihe za čudake, o njih so govorili kot o tistih, "ki molčijo kot lipov bog in spijo v krstah", kmalu pa so začeli ceniti njihovo delo in napredek, ki so ga prinašali v kraj. Da so se menihi lahko med seboj sporazumevali, so uvedli znakovno govorico gluhih.
Po pravilu: "Vse, kar potrebuješ za svoje življenje, naredi sam", so se trapisti ukvarjali z različnimi vejami gospodarstva. Obdelovali so obsežna posestva, s seboj so prinesli nove kulture in strojni način obdelovanja zemlje. Že leta 1929 so kupili traktor, ki je bil prvi v Posavju. Kljub temu, da mesa niso uživali, so zgradili hleve, redili veliko živine in iz mleka izdelovali znani sir [[Trapist (sir)|trapist]]. Vzorno so skrbeli tudi za [[vinograd]]e, pridelovali [[vino]] in izdelovani tudi [[penina|peneče vino]]. Prvi v Posavju so začeli škropiti vinsko trto proti [[peronospora|peronospori]] z raztopino modre galice, nasadili so veliko sadnega drevja in se ukvarjali tudi s [[čebelarstvo]]m. Poleg tega so poznali še različne vrste obrti, čevljarsko, krojaško, kovaško, mizarsko in kolarsko, imeli so svojo kovačnico, mlin, žago, vrtnarijo in cvetličarno.
Že leta 1896 so prvi na Slovenskem pričeli z [[Imperial Krško|industrijsko proizvodnjo]] [[Čokolada|čokolade]], čokoladnih izdelkov in likerjev. Za pogon strojev so na potoku Brestanica zgradili lastno hidroelektrarno, ki je bila prva tovrstna na Spodnjem Štajerskem. Imeli pa tudi telefon (dvajset let po njegovem izumu) in tiskarno, kjer so tiskali knjige, brošure, razglednice, ovitke za čokolado in nalepke za likerje. Njihove kakovostne izdelke je kupoval celo cesarski dvor na [[Dunaj]]u, zato je cesar [[Franc Jožef]] leta 1912 brestaniškim trapistom podelil priznanje za kakovost izdelkov in naziv "Imperial", ki je postal blagovna znamka njihovih proizvodov.
Med [[Nemci|nemško]] [[okupacija|okupacijo]] leta [[1941]] je bil samostan razpuščen, v njem so nacisti uredili preselitveno taborišče za izgon Slovencev. Avgusta 1941 so izgnali tudi 35 menihov, ki so našli zatočišče v [[Trapistovski samostan Marije Zvezde Banja Luka|Trapistovskem samostanu Marije zvezde Banja Luka]]<ref>edinem še danes delujočem trapistovskem samostanu na območju bivše Jugoslavije.</ref> . Trapisti so se po vojni leta [[1945]] vrnili iz izgnanstva v Brestanico. Dokončno je bil samostan razpuščen dve leti kasneje [[1947]], ko je nova oblast [[Nacionalizacija|nacionalizirala]] vse njihovo premoženje v Sloveniji.
== Glej tudi ==
|
