Klodij Albin: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: {{Infopolje Vladar |name = Klodij Albin <br> {{aut|Decimvs Clodivs Septimvs Albinvs Avgvstvs}} | title = Uzurpator Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva... |
Življenjepis |
||
Vrstica 1:
{{v delu}}
{{Infopolje Vladar
|name = Klodij Albin <br> {{aut|Decimvs Clodivs Septimvs Albinvs Avgvstvs}}
Vrstica 23 ⟶ 24:
'''Klodij Albin''' ([[latinščina|latinsko]] Decimvs Clodivs Septimivs Albinvs Avgvstvs), rimski [[uzurpator]], katerega so po umoru cesarja [[Pertinaks]]a leta 193<ref name=Birley>A.R. Birley (1996), ''Clodius Septimius Albinus'', Oxford Classical Dictionary, Oxford, Oxford University Press.</ref> za cesarja razglasile [[rimska legija|legije]] v [[Rimska Britanija|Britaniji]] in [[Iberski polotok|Hispaniji]], * okoli [[150]], † [[19. februar]] [[197]].
==Življernjepis==
Rojen je bil v Hadrumentu v povinci Afriki (sedanji [[Sousse]], [[Tunizija]]) v aristokratski družini iz rodbine Cejonijev. Oče Cejonij je rekel, da je ime Albin (bel) dobil zaradi izredno svetle polti.<ref>An universal history, from the earliest accounts to the present time.</ref> <ref name=Capitolinus>Kapitolin, ''Clodius Albinus'', 4-10.</ref>
Privlačilo ga je vojaško življenje, zato je že zelo mlad vstopil v rimsko vojsko in služil z veliko zavzetostjo, še posebej med uporom Avidija Kasija zuper cesarja [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]] leta 175. Odlike mu je priznal sam cesar v dveh pismih, v katerih ga imenuje Albin Afričan, malo zaradi njegovega porekla, mnogo bolj pa zaradi hvale njegovih vojaških izkušenj in trdnosti njegovega značaja.<ref name=Capitolinus/> Cesar je med drugim izjavil, da brez njegovih legij iz [[Bitinija|Bitinije]] ne bi premagal Avidija Kasija, in ga je zato nemeraval imenovati za konzula.<ref>W. Plate (1867), ''Albinus'', Clodius, Dictionary of Greek and Roman Biography and Mythology, 1, Boston, Little, Brown and Company, str. 93–94.</ref>
Cesar [[Komod]] ga je imenoval za guvernerja [[Belgijska Galija|Belgijske Galije]] in zatem [[Rimska Britanija|Britanije]]. Ko so prišle v Britanijo lažne govorice o Komodovi smrti, je Albin pred svojimi vojaki javno izjavil, da je bil Komod tiran in da bi bilo za Rimsko cesarstvo koristno, če bi [[rimski senat|senat]] spet dobil nekdanje dostojanstvo in moč. Senat je bil z njegovimi izjavami zelo zadovoljen, ne pa tudi cesar, ki je v Britanijo poslal Junija Severja, da ga zamenja. Albin se je kljub temu obdržal na položaju guvernerja vse do Komodovega umora in celo do umora njegovega naslednika [[Pertinaks]]a leta 193.
Po Pertinaksovi smrti so pretorski prefekt Emilij Let in njegovo možje, ki so organizirali uboj, na dražbi prodali cesarski položaj premožnemu senatorju [[Didij Julijan|Didiju Julijanu]] in ga v senatu okronali za cesarja. Kmalu po imenovanju se je začela vrsta uporov civilnega prebivalstva in vojaških enot, ki je pokazala, da položaj cesarja še zdaleč ni odločen. Legije v [[Sirija (rimska provinca)|Siriji]] so za cesarja proglasile [[Pescenij Niger|Pescenija Nigra]], legije v [[Ilirik (rimska provinca)|Iliriku]] in [[Panonija (rimska provinca)|Panoniji]] [[Septimij Sever|Septimija Severja]], legije v Britaniji in [[Galija|Galiji]] pa Klodija Albina.
Sledila je [[državljanska vojna]], v kateri je bil Albin sprva Severjev zaveznik, ko je Sever zavzel Rim in prejel naslov cesarja, pa sta si celo leta 194 delila konzulski položaj. Albin je s podporo treh britanskih legij ([[II. legija Augusta]], [[VI. legija Victrix]] in [[XX. legija Valeria Victrix]]) in ene španske ([[VII. legija Gemina]]) ostal dejanski vladar večine zahodnega dela cesarstva.
Po umoru [[Didij Julijan|Didija Julijana]], ki je ogrožal Severjev položaj, se je Sever obrnil proti Pesceniju Nigru. Po Nigrovem porazu in usmrtitvi leta 194 in popolni zmedi med njegovimi pristaši, še posebej po padcu [[Bizanc]]a leta 196, se je Sever odločil, da bo postal absolutni vladar cesarstva. Albin je uvidel, da je njegov položaj ogrožen in se je pripravil na obrambo. Za las je ušel morilcu, ki ga je poslal Septimij Sever, in se zatem sam postavil na čelo svoje vojske, ki je štela kakšnih 150.000 mož.<ref name=Capitolinus/>
==Sklici==
{{sklici|2}}
[[Kategorija:Rimski cesarji]]
[[Kategorija:Rojeni leta 150]]
| |||