Wettinci: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Pandrej (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Pandrej (pogovor | prispevki)
Vrstica 32:
Po [[Augsburški verski mir|augsburškem verskem miru]] so se trdno držali mirovnih določil; enako kot cesar so odklanjali vse "krivoverske" različice protestantizma.
 
Klub temu, da so leta 1499 sprejeli načelo, da kneževine ne bodo delili, je leta 1656 volilni knez Ivan Jurij I. dele kneževine zapustil tudi trem mlajšim sinovom; nastale so podveje Saška-Weißenfels, Saška-Merseburg in Saška-Zeitz (na [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/de/thumb/a/a4/Sachsen-Wei%C3%9Fenfels-Karte-1657.jpg/330px800px-Sachsen-Wei%C3%9Fenfels-Karte-1657.jpg zemljevidu] v letu 1657)
 
Albertinci so vodili velikopotezno gospodarsko in kulturno politiko in iz prestolnice [[Dresden]] naredili središče nemške umetnosti in kulture. Poskus vzpona v zunanji politiki pa jim ni uspel. Volilni knez Friderik Avgust I. je leta 1697 prestopil v katolicizem, da je lahko postal [[Poljska|poljski]] kralj. Vendar ga je ta položaj potegnil v [[2. nordijska vojna|veliko nordijsko vojno]], ki jo je izgubil, in obremenil deželo s pogubno velikimi stroški. Izguba Poljske leta 1763 je pomenila konec velikih načrtov rodbine.
 
V 19. stoletju je poskušala albertinska veja Wettincev, ki je po koncu Svetega rimskega cesarstva leta 1806 s pomočjo Napoleona prišla do kraljevske krone, igrati samostojno, izravnalno politiko med velikima silama Prusijo in Avstrijo, dokler se ni pod kraljem Albertom I. podredila Prusiji. Albetinci so [[Kraljevina Saška|kraljevini Saški]] vladali še do leta 1918.
 
== Sklici in opombe==