Odpre glavni meni

Spremembe

dodanih 1.246 zlogov ,  pred 6 leti
brez povzetka urejanja
| binomial_authority = [[Carl von Linné|L.]]
}}
[[File:Barley in Slovenia.jpg|thumb|200px|Ječmen]]
'''Jêčmen''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Hordeum vulgare''''') smatrajo za zelo staro [[žito|žitarico]]. Prenaša precej ostrejše [[klima]]tske pogoje kot [[pšenica]]. Kemijska sestava ječmena je slična ostalim žitaricam, vendar v primerjavi z pšeničnim zrnjem vsebuje nekaj manj [[beljakovina|beljakovin]] (10 %), nekaj več pa [[mast|maščob]] (2,5 %). Ječmenovo moko običajno v manjši količini dodajajo [[pšenica|pšenični]], sicer pa ječmen uporabljajo za pripravo [[pivo|piva]], [[kvas]]a, [[slad]]a, [[sladni ekstrat|sladnega ekstrata]], praženega pa za [[nadomestek kave]].
 
 
==Pridelava==
[[File:Barley in Slovenia.jpg|thumb|200px|Ječmen]]
{| class="wikitable" style="clear:left"
|+ '''Največje svetovne pridelovalke ječmena'''<br><small>(v milijon metričnih tonah)</small>
 
Ječmen so leta 2007 pridelovali v okoli 100 državah na svetu. Svetovna proizvodnja leta 1974 je znašala 148.818.870 ton, od takrat do danes pa je svetovna proizvodnja nekoliko upadla.<ref name=Mcgee235>{{harvnb|McGee|1986|p=235}}</ref>. Po podatkih iz leta 2011 je največja izvoznica ječmena [[Ukrajina]]<ref>[http://www.blackseagrain.net/photo/ukraine-becomes-worlds-third-biggest-grain-exporter-in-2011-minister Ukraine becomes world's third biggest grain exporter in 2011 - minister]</ref>.
{| class="wikitable" style="float:right; clear:left;"
|-
! colspan=2|Največje porabnice ječmena za prehrano — 2003/2004<br />(v tisoč metričnih tonah)
|-
| {{RUS}} || style="text-align:right;"| 17.500
|-
| {{CAN}} || style="text-align:right;"| 9.600
|-
| {{UKR}} || style="text-align:right;"| 8.300
|-
| {{TUR}} || style="text-align:right;"| 6.700
|-
| {{SAU}} || style="text-align:right;"| 5.910
|-
| {{USA}} || style="text-align:right;"| 5.618
|-
| {{CHN}} || style="text-align:right;"| 4.500
|-
| {{AUS}} || style="text-align:right;"| 3.000
|-
| {{IRN}} || style="text-align:right;"| 2.200
|-
| {{MAR}} || style="text-align:right;"| 2.100
|-
| {{JAP}} || style="text-align:right;"| 1.600
|-
| {{SYR}} || style="text-align:right;"| 1.150
|-
| {{MEX}} || style="text-align:right;"| 850
|-
| {{ALG}} || style="text-align:right;"| 700
|-
| {{CYP}} || style="text-align:right;"| 500
|-
| '''Skupaj svet''' || style="text-align:right;"| 70.228
|-
|colspan=2|''Vir:United States Department of Agriculture<ref>{{cite web|title=Barley consumption (most recent) by country|url=http://www.nationmaster.com/graph/agr_gra_bar_con-agriculture-grains-barley-consumption|work=United States Department of Agriculture|accessdate=18. julija 2013}}</ref>
|}
 
Ječmen najbolje uspeva na globokih, srednje težkih in rodovitnih tleh. Lahka, peščena in zelo težka tla zanj niso primerna, slabše pa uspeva tudi v kislih tleh. Najbolje uspeva v tleh s [[pH]] vrednostjo med 6,5 in 7,5<ref name="Kolobar">{{cite web|url=http://lj.kgzs.si/Portals/1/39%20kolobar.pdf|title=Kolobar|publisher=Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana|date=2011-08-01|accessdate=2013-07-17}}</ref>. Jari ječmen se seje februarja ali marca čim sneg skopni. Za najboljši pridelek je potrebno posejati okoli 400 kalivih semen/m² oz. okoli 180 kg semena na hektar. Visoke temperature prenaša ječmen bolje kot [[pšenica]] ali [[oves]], saj v razvojnem stadiju polnjenja zrna prenese temperature do 38°C. Suša prizadene posevek običajno le, če nastopi v začetnih razvojnih stadijih ali če traja dlje kot 14 dni. Posledice suše se kažejo v drobnem zrnju s slabimi pivovarskimi lastnostmi. Poleg tega obilne padavine v obdobju kolenčenja in klasenja povzročijo, da rastline poležejo. Površino, na katero se bo sejal ječmen je potrebno v pripravi pognojiti s 70 do 110 kg P<sub>2</sub>0<sub>5</sub> in z 80 do 120 kg K<sub>2</sub>O na hektar, za gnojenje ob setvi in dognojevanje v času, ko rastline oblikujejo prvo kolence pa je potrebno ječmen dognojiti z 80 do 100 kg dušika na hektar. Krmni ječmen dozori že konec junija, kar je najhitreje od vseh pravih žit. Jari ječmen dozori nekoliko kasneje, običajno skupaj z ozimno pšenico. Ker se prezrelo zrnje rado osipa iz klasa, prezrelo klasje pa se tudi rado je pomembno pravočasna izbira časa [[žetev|žetve]]. Padavine in zračna vlaga lahko povzročijo kalitev na klasu, na kar pa vplivajo tudi dedne lastnosti sorte<ref name="Ačko-1999" />.
==Uporaba==
{{nutritionalvalue | name=Surovi ječmen | kJ=1474| protein=9.9 g | fat=1.2 g | carbs=77.7 g | fiber=15.6 g| sugars=0.8 g | iron_mg=2.5 | calcium_mg=29.0 | magnesium_mg=79.0 | phosphorus_mg=221 | potassium_mg=280| zinc_mg=2.1 | vitC_mg=0.0 | pantothenic_mg=0.3 | vitB6_mg=0.3 | folate_ug=23| thiamin_mg=0.2 | riboflavin_mg=0.1 | niacin_mg=4.6 | right=1 | source_usda=1 }}
 
 
Ječmen se največ uporablja kot krmno žito in kot surovina za pridobivanje [[pivo|piva]] in [[viski]]ja, le v manjši meri je ječmen uporabljen za človekovo prehrano.
29.994

urejanj