Redakcija: 11:04, 16. avgust 2012 uredi Xyxyx (pogovor \| prispevki) 2.636 urejanj m →‎Viri: predloga ← Starejše urejanje		Redakcija: 22:44, 17. julij 2013 uredi razveljavi JozefD (pogovor \| prispevki) 8.563 urejanj mBrez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 8: Po letu [[1418]] je grad Čušperk z gospostvom z dedovanjem ortenburške dediščine pripadel v last [[Celjski grofje\|Celjskih grofov]], ki so ga imeli v lasti do leta [[1456]], ko je rod izumrl. Leta 1433 so se Celjani in avstrijski vojvode [[Habsburžani]] sprli zaradi meja. Te so šle prav mimo Čušperka. Spor je bil razrešen v poravnalni listini, napisani tega leta. Po letu 1456 grad preide v deželnoknežjo last. Grad in gospostvo so upravljali ortenburški vazali oz. ministeriali in kasneje kastelani, nato pa celjski. inZadnji celjski kastelan je bil Boltežar Liechtenberger, ki ga je po celjskih dobil v najem od deželnega kneza. Po njegovi smrti leta 1460 je grad dobil v dedni najem Ludvik Kozjaški. Za Kozjaki so bili deželnoknežji fevdniki vitezi Čušperški. Gospodje Čušperški so izumrli v drugi polovici [[16. stoletje\|16. stoletja]], nato pa je šla gospoščina iz rok v roke. Grad so leta [[1515]] deloma opustošili [[Slovenski kmečki upor\|uporni kmetje]], a so ga dvajset let kasneje obnovili in utrdili zaradi turške nevarnosti. Leta [[1573]] so Čušperk ponovno razdejali kmečki uporniki. [[Fran Jaklič]] v zgodovinski povesti »Ljudska osveta« dogajanje postavi v čas [[Slovenski kmečki upor\|kmečkega upora leta 1515]], ko podložniki obračunajo z gradom in graščakom Henrikom na gradu Čušperk, ki se je hotel pozabavati z lepo vaščanko Alenčico Rmanovo.

Grad Čušperk: Razlika med redakcijama