Karel V. Habsburški: Razlika med redakcijama

==Volitve cesarja. Izobčenje Martina Luthra==

 

 

Kandidatov za novega cesarja je bilo sprva veliko in izvolitev Karla za cesarja nikakor ni bila sama po sebi umevna. Cesarja so volili [[Volilni knez|volilni knezi]], ki si niso želeli premočnega cesarja in so skušali iz volitev izvleči čim več koristi zase. S časom se je izbor skrčil na Karla in francoskega kralja [[Franc I. Francoski|Franca I.]] Franc je upal, da mu bo cesarski položaj pomagal rešiti Francijo iz obkoljenosti s habsburškimi deželami; Karel pa je vedel, da bo le z nadnacionalnim simbolom lahko ohranil svoje raztresene dežele združene. Karel je volilno diplomacijo prepustil teti Margareti, ki je spoznala, da bo o izidu odločal predvsem denar. Izplačane so bile vrtoglave podkupnine in Karel se je na samem začetku vladanja nabral dolg v vrednosti 1200 kg čistega zlata. Dolgovi so ga potem spremljali do konca vladanja. Volitve je menda nazadnje odločil saški volilni knez [[Friderik III. Saški|Friderik Modri]], ki je edini odklonil podkupnino. 23. oktobra 1520 je bilo slavnostno kronanje v [[aachen]]ski stolnici, pred katerim je moral Karel podpisati t. i. ''volilno kapitulacijo'', v kateri se je v korist volilnih knezov odpovedal nekaterim cesarskim pristojnostim.